Cankarjev dom

(Preusmerjeno s strani Cankarjev dom, Ljubljana)

Cankarjev dom, uradno Javni zavod Cankarjev dom, kulturni in kongresni center,[2] je največje slovensko kulturno in kongresno središče. Nahaja se v Ljubljani in se imenuje po Ivanu Cankarju, enem največjih slovenskih književnikov. Zgradbo je načrtoval arhitekt Edo Ravnikar, postavljena pa je bila med letoma 1977 in 1982. Ima pet dvoran, poimenovane po vidnih slovenskih ustvarjalcih: skladatelju Jakobu Petelinu Gallusu (Gallusova dvorana), dramatiku Antonu Tomažu Linhartu (Linhartova dvorana), pesniku Srečku Kosovelu (Kosovelova dvorana), pisatelju Bojanu Štihu (Štihova dvorana) in igralki Duši Počkaj (Dvorana Duše Počkaj).

Cankarjev dom
Cankarjev dom se nahaja v Ljubljana-center
Cankarjev dom
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipkulturni dom
LokacijaTrg revolucije, Ljubljana
Koordinati46°3′0″N 14°29′56″E / 46.05000°N 14.49889°E / 46.05000; 14.49889Koordinati: 46°3′0″N 14°29′56″E / 46.05000°N 14.49889°E / 46.05000; 14.49889
Začetek gradnje1977
Dokončano1982
Projektiranje in gradnja
ArhitektEdvard Ravnikar
Ljubljana - Cankarjev dom
LegaMestna občina Ljubljana
RKD št.29572 (opis enote)[1]
Razglasitev NSDP18. junij 2014

Cankarjev dom ima veliko vhodno avlo, v kateri se vrstijo različne prireditve: razstave, plesi, knjižni sejmi in drugo. Na ploščadi pred zgradbo od leta 1982 stoji spomenik v obliki kocke, na kateri je upodobljen Ivan Cankar. Avtor spomenika je kipar Slavko Tihec.

Zemljišče Cankarjevega doma in Trga republike je do nacionalizacije leta 1960 pripadalo uršulinskemu samostanu v Ljubljani in so se na njem razprostirali vrtovi in nasadi sadnega drevja. Ob izkopavanju temeljev za sodobna poslopja Maksimarketa, stolpnice TR3, zgradbe Ljubljanske banke in Cankarjevega doma so delavci naleteli na številne ostanke rimske Emone, na kar opozarjajo z granitnimi kockami oblikovani tlorisi na ploščadi pred vhodom.

Arhitektura uredi

 
Gallusova dvorana

Cankarjev dom (1983) je zadnja stavba, ki je bila zgrajena na Trgu republike in eno najpomembnejših del Edvarda Ravnikarja. Arhitekt je stavbo zaradi obsežnega programa z različno velikimi gledališkimi, koncertnimi, kino- in kongresnimi dvoranami delno vkopal v teren. Tako se mu je posrečilo ohraniti prvotno kompozicijo in razmerja Trga revolucije, kot ga je načrtoval v natečajni zasnovi leta 1960. Večina dvoran je zato pod zemljo. Sosledje preddverij pred dvoranami v različnih etažah povezuje Cankarjev dom z nivoji Trga republike in okoliškimi ulicami. Velika sprejemna dvorana v pritličju – preddverje največje Gallusove dvorane – povezuje Trg republike in Prešernovo cesto, preddverje v prvi kletni etaži pa zgradbo s pasažo Maximarketa.

Stavbno telo je oblikovano razgibano, sledeč prostorski organizaciji notranjosti. Enotni fasadni ovoj iz belih plošč carrarskega marmorja daje stavbi umirjen in homogen videz. Poznavalci arhitekture pogosto najdejo številne podobnosti med Ravnikarjevim Cankarjevim domom in primerljivim kulturno-kongresnim središčem Finlandia v Helsinkih, ki ga je zasnoval najslavnejši finski arhitekt Alvar Aalto.

Od 4. junija do 8. septembra 2011 je potekala prenovitev prvega preddverja, pri čemer so povišali višino stropa, zamenjali tapison z bambusovim parketom ter prenovili razsvetljavo;[3] prenova je bila deležna kritike Društva arhitektov Ljubljana, Zveze društev arhitektov Slovenije, Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, Muzeja za arhitekturo in oblikovanje, galerije Dessa in Zavoda Trajekt zaradi posega v arhitekturno podobo prostora.[4]

Dvorane uredi

 
Koncert v Gallusovi dvorani
 
Balkon Gallusove dvorane
 
Državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti 2021 v Gallusovi dvorani

Gallusova dvorana uredi

Gallusova dvorana ima 1545 sedežev.

Orgle v Gallusovi dvorani uredi

Orgle v Gallusovi dvorani so največje orgle v Sloveniji in hkrati tudi največja investicija v glasbilo v zgodovini slovenskega naroda (druge največje so v koprski stolnici). V današnjem denarju se njihova vrednost ocenjuje na 1.100.000 €. Premierno so bile predstavljene 23. septembra 1982 na koncertu z Orkestrom Slovenske filharmonije ob odprtju Gallusove dvorane.

Nekaj desettonski instrument so leta 1981 izdelali v berlinski delavnici Karla Schukeja (de), postavitev v dvorani je trajala skoraj pol leta, prav toliko časa pa tudi intoniranje in uglaševanje.

Orgle imajo štiri manuale in pedal, 5457 piščali pa je zbranih v 73 registrov z nemško, francosko, špansko in italijansko zvočnostjo. Zračna turbina, povezana z elektromotorjem, lahko potisne v sapnice piščali kar 53 kubičnih metrov zraka na minuto.[5][6]

Na orglah so se doslej predstavili sloveči umetniki orgelske glasbe: Naji Hakim, Gui Bovet, Olivier Latry, Hans Haselböck, Martin Haselböck, Simon Preston, Petr Eben, Lionel Rogg, Hans Fagius, Jennifer Bate, Gillian Weir, Daniel Roth, Marie Claire Alain, Wayne Marshall, Iveta Apkalna, Hubert Bergant, Renata Bauer, Angela Tomanič, Milko Bizjak, Tomaž Sevšek, Saša Frelih, Gunnar Idenstam, Pavel Kohout, Jaroslaw Tuma.

Linhartova dvorana uredi

Linhartova dvorana ima 562 sedežev.

Druge dvorane in prostori uredi

  • Kosovelova dvorana, 212 sedežev
  • Literarni klub Lili Novy, 80 sedežev
  • Velika sprejemna dvorana
  • Galerija Cankarjevega doma
  • Štihova dvorana, 253 sedežev
  • Dvorana Alme Karlin, 100 sedežev
  • Dvorana Duše Počkaj, 60 sedežev

Konferenčne dvorane uredi

  • Konferenčna dvorana E1, 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E2, 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E3, 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana E4, 80 sedežev
  • Konferenčna dvorana M1, 100 sedežev
  • Konferenčna dvorana M2, 20 sedežev
  • Konferenčna dvorana M3, 60 sedežev
  • Konferenčna dvorana M4, 60 sedežev

Sklici uredi

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29572«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Uradni-list.si - Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Cankarjev dom, kulturni in kongresni center
  3. Delo.si - Gradbišče Cankarjevega dom: parket bo in pika
  4. RTVSLO.si - Cankarjev dom: Koliko prenove je preveč prenove?
  5. Škulj Edo, Dobravec Jurij (2018). Orgle Slovenije. Ars Organi Sloveiae. str. 48. COBISS 295329792. ISBN 978-961-288-543-4.
  6. Stanko Praznik in drugi, Nove orgle na Pobrežju: Glasba je uvod v večno življenje, Maribor 2020, stran 22.

Zunanje povezave uredi