Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot. Njegovo ime je danes poznano po oznaki francoske vinorodne regije. Leta 2009 je mesto imelo 19.948 prebivalce.
Cahors | |
---|---|
44°26′51″N 1°26′26″E / 44.44750°N 1.44056°E | |
Država | Francija |
Regija | Oksitanija |
Departma | Lot |
Okrožje | Cahors |
Kanton | Cahors-Jug Cahors-Severovzhod Cahors-Severozahod |
Interkomunaliteta | Skupnost občin Pays de Cahors |
Upravljanje | |
• Župan (2008-2014) | Jean-Marc Vayssouze-Faure |
Površina 1 | 64,72 km2 |
Prebivalstvo (1 januar 2021)[1] | 20.141 |
• Gostota | 310 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+01:00 (CET) |
• Poletni | UTC+02:00 (CEST) |
INSEE/Poštna številka | 46042 /46000 |
Nadmorska višina | 105–332 m m) |
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev. |
Geografija
urediMesto leži v južni Franciji ob reki Lot 115 km severno od Toulousa. Skozenj poteka ena od štirih romarskih poti v Santiago de Compostelo Via Podiensis z začetkom v Le Puy-en-Velayu.
Administracija
urediCahors je sedež treh kantonov:
- Kanton Cahors-Jug (del občine Cahors, občine Arcambal, Labastide-Marnhac, Le Montat, Trespoux-Rassiels),
- Kanton Cahors-Severovzhod (del občine Cahors, občine Lamagdelaine, Laroque-des-Arcs, Valroufié),
- Kanton Cahors-Severozahod (del občine Cahors, občine Espère, Mercuès, Pradines).
Mesto je prav tako sedež okrožja, v katerega so poleg njegovih vključeni še kantoni Castelnau-Montratier, Catus, Cazals, Lalbenque, Lauzès, Luzech, Montcuq, Puy-l'Évêque in Saint-Géry z 75.884 prebivalci.
Zgodovina
urediUstanovitev kraja sega nazaj v keltske čase. Njegovo ime izhaja iz plemena Cadurques, od tod tudi današnje ime za njegove prebivalce - Cadurciens. V rimskem obdobju se je kraj imenoval Divona Cadureorum, kasneje Cadurca. V zgodnjem srednjem veku je postal sedež škofije in bil na podlagi ugodne zaščitne lege že v 6. stoletju premožno trgovsko mesto. Od 9. stoletja je bilo podrejeno Toulousu. Največji pomen je Cahors doživel v 13. stoletju, ko je postal prvo bančno središče Evrope. Zaradi oderuških obresti ga je Cerkev označila za grešnega, kot takega pa ga je omenjal tudi Dante v svojem Peklu skupaj s Sodomo.
V kraju je bil leta 1249 rojen čevljarjev sin Jacques Duèze oz. d'Euse, za časa Avignonskega izgnanstva papež Janez XXII.
Med stoletno vojno je bil z mirom v Brétignyju (1360) brez boja predan Angležom, vrnjen Franciji leta 1428.
Znamenitosti
urediCahors je na seznamu francoskih umetnostno-zgodovinskih mest.
- Katedrala sv. Štefana, grajena v letih 1080-1135,
- most Valentré, simbol kraja, (1308-1378),
- cerkev sv. Jerneja (14. stoletje).
Glej tudi
urediZunanje povezave
uredi- uradna stran
- turizem Arhivirano 2006-06-28 na Wayback Machine.
- ↑ »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.