Boleslav Pozabljeni

Boleslav Pozabljeni (poljsko Bolesław Zapomniany) ali Boleslav Okrutni (poljsko Bolesław Okrutny) je bil pollegendarni poljski kralj iz dinastije Pjastov, ki je vladal od leta 1034 do svoje smrti leta 1038 ali 1039, * pred 1016, † 1038/1039.

Viri, ki omenjajo njegov obstoj

V Velikopoljski kroniki, napisani v 14. stoletju, je opisan kot najstarejši sin Mješka II., ki je po očetovi smrti prevzel oblast na Poljskem. Zapis pravi, da je bil zaradi svoje izjemne okrutnosti umorjen in obsojen na damnatio memoriae. Besedilo ga opisuje takole:

Ko je [Mješko II.] leta Gospodovega 1033 umrl, ga je nasledil njegov prvorojeni sin Boleslav. Takoj ko je bil okronan za kralja, je svoji materi povzročil veliko žalitev. Njegova mati, ki je izhajala iz odlične družine, ni mogla prenašati njegovih krivic. Vzela je najmlajšega sina Kazimirja in se vrnila v svojo domovino na Saškem, v Brunswick. Tam je dala svojega sina nekam, da so ga poučevali, ona pa se umaknila v nek samostan nun. Boleslav je medtem zaradi svoje neprizanesljivosti in grozot svojih zločinov hudo končal svoje življenje in čeprav je bil nagrajen s kraljevo krono, ne bo uvrščen med poljske kralje in kneze.

V tistem obdobju ni omenjeno nobeno kronanje kakšnega poljskega vladarja, ki bi bilo zagotovo zabeleženo v nemških virih, kot je bilo v primerih kronanj Boleslava I. in Mješka II., verjetno zato, ker na Poljskem ni bilo kraljevih insignij. Slednje je pred letom 1031 cesarju vrnil vojvoda Bezprim.

Kratek opis Boleslava v Velikopoljski kroniki je zelo podoben zapisom o Bezprimu v kronikah Hildesheima:

1032. To leto so Bezprima ubili njegovi lastni ljudje, ne brez spodbude njegovih bratov, zaradi njegove okrutnosti in tiranskega vladanja.

Boleslavovo življenje je opisano tudi v besedilu Vincentija s Kielc (13. stoletje) in nekaterih drugih virih. V Krakovskih analih je pod letnico 1038 zapis o smrti »kralja Boleslava«, ki ga ni mogoče povezati niti z Boleslavom I. Hrabrim (umrl leta 1025) niti z Boleslavom II. Drznim (umrl leta 1081, odstavljen in izgnan) in se lahko nanaša samo na Boleslava Pozabljenega. Posredno omembo njegovega obstoja je mogoče najti v Malopoljski kroniki, kjer je Boleslav III. Krivousti imenovan Boleslav IV. Tudi v Tinskem kodeksu (uničen v 19. stoletju) je Boleslav II. Velikodušni dobil rimsko številko III. Vse to daje razloge za domnevo, da je bil med Boleslavom I. Hrabrim in Boleslavom II. še nek Boleslav.

Obstoj Boleslava Pozabljenega omenjajo tudi tuje kronike, med njimi:

• Braunweilerska kronika omenja preganjanje kraljice Richeze, žene Mješka II., s strani »priležnice« (latinsko pellex): »Kraljica Richeza je bila ločena od svojega moža kralja zaradi njegovega sovraštva in hujskanja nekoga, imenovanega priležnica.« Z zapisu ni omenjen noben domnevni sin te anonimne priležnice, zato ga nekateri zagovorniki Boleslavovega obstoja enačijo s Pozabljenim. Domneva je neskladna s poročili v Velikopoljski kroniki, v kateri je Boleslav omenjen kot prvorojeni sin Mješka II. in Richeze.
• Chronica Boemorum (Kronika Čehov) Kozme Praškega omenja: »V letu Gospodovega učlovečenja 1037 je umrl vojvoda Boleslav, ki je Mješku vzel vid«. Zgodovinarji, ki zavračajo obstoj Boleslava Pozabljenega, so namigovali, da bi oslepljeni lahko bil Boleslav III. Češki, ki je bil zaprt in oslepljen po ukazu Boleslava I., omemba Mješka pa bi lahko bila napaka kronista.
• Ogrska kronika škofa Chartiritusa (prva polovica 13. stoletja) omenja pomoč Boleslava II. Ogrski: »Henrik je zmagal in kralj Albe in Kaulema je popustil in vzel tri prince, Leventeja, Belo in Andreja, in pobegnil na Poljsko na stran njihove ovdovele stare matere vojvodinje Dąbrówke, ki je svojega osemnajstletnega vnuka Boleslava že vzgojila v mladega odraslega, pogumnega in hudega v boju«. Besedilo vsebuje več napak. Neobstoječa Dąbrówka, na primer, je označena kot stara mati ogrskih prince, zaradi česar je vrednost besedila vprašljiva.

Poljsko zgodovinopisje

V starih besedilih je bil Boleslav na splošno opisan kot zgodovinski vladar Poljske. Mnogo poljskih zgodovinarjev je bilo prepričenih o njegovem obstoju. Tadeusz Wojciechowski, Oswald Balzer, Roman Grodecki, Feliks Koneczny, Stanisław Zakrzewski in Zygmunt Wojciechowski so imeli njemu v prid naslednje argumente:

• Kazimir I. Obnovitelj je bil poslan v samostan v Nemčijo. V smostane so običajno pošiljali samo mlajše sinove, kar pomeni, da je imel Kazimir starejšega brata.
• Ime Kazimir v dinastiji Piastov prej ni bilo rabi. Naravno bi bilo, da bi najstarejšega sina poimenovali Boleslav v čast Mješkovega očeta Boleslava I. Hrabrega.
• V obdobju 1034–1039 je Kazimir živel v Nemčiji, zato je bilo nemogoče pustiti poljsko državo brez monarha tako dolgo časa.

Nekateri zgodovinarji menijo, da Gallus Anonimus ni opisal Boleslava zaradi njegove vloge v poganski vstaji na Poljskem.