Bohinjski sir
Bohinjski sir je slovenski trdi sir, narejen na območju Bohinja.
| Bohinjski sir | |
|---|---|
 | |
| Država izvora |  Slovenija |
| Regija | Bohinj |
| Izvor mleka | domače govedo |
| Pasterizacija | tradicionalno ne industrijsko da |
| Tekstura | srednje trd |
| Dimenzije | 30 do 50 cm (premer) 10 do 16 cm (višina) |
| Teža | 20 do 30 kg |
| Čas staranja | najmanj 2 meseca, odvisno od variante |
Značilnosti uredi
Skorja sira je čvrsta, suha in zlato rumene barve. Testo je slamnato rumene barve, plastično, povezano, z okroglimi, gosto razporejenimi očesci, njihov premer je med petimi in petnajstimi milimetri. Okus sira je dobro izražen in aromatičen ter spominja na okus mladih orehov. Zrel sir je lahko pikanten.[1] Iz stotih kilogramov mleka se pridobi od osem do devet kilogramov sira.
Zgodovina uredi
Izdelava sira v Bohinju ima večstoletno tradicijo, skupaj z začetki pašništva (planšarstva) v visokogorskih planinah, ko je bilo sirarstvo edini način konzerviranja mleka, vendar je bohinjski sir vendarle nekoliko mlajši. Prvi hlebec bohinjskega sira so namreč izdelali sirarski mojster in učitelj Thomas Hitz[2] iz švicarskega Emmentala[3] ter bohinjski kmetje leta 1873, po tehnologiji za ementalec, sprva na Bitenjski planini, zatem pa tudi na ostalih bohinjskih planinah in v obeh delih Bohinjske doline. Res je zato poreklo bohinjskega sira iz Švice in je bilo od tam prineseno osnovno znanje o postopkih izdelave, vendar je v naslednjih 140 letih razvoj tega sira ubral svojo pot. Zaradi drugačnega podnebja, vpliva Sredozemlja, drugačne paše na planinah je nastal povsem nov sir, z lastnimi značilnostmi. Bohinjski sir se danes poleg na nekaterih planinah večinoma izdeluje industrijsko, vendar samo še v sirarni v Srednji vasi v Bohinju.
V tej sirarni poleg bohinjskega sira izdelujejo tudi triglavski planšarski sir, dimljen bohinjski sir, ribani sir, mohant, sirarsko skuto, sladko in kislo smetano, kislo mleko ter kefir.[4]
Proizvodnja uredi
Bohinjski sir tradicionalno izdelujejo iz bohinjskega surovega polnomastnega kravjega mleka, industrijsko pa iz delno posnetega toplotno obdelanega mleka. Tudi bohinjski sir izdelujejo v bakrenih kotlih, da se zaradi razlik v površinski napetosti zrna ne lepijo na stene kotla. Tehnologija je povzeta po švicarskem siru ementalec.[1]
Gastronomija uredi
Bohinjski sir sodi med trde sire. Ponudimo ga s sveže pečenim domačim (rženim ali polnozrnatim) kmečkim kruhom, z domačo skuto, z bohinjsko klobaso in z orehi, najbolje na tradicionalen način, na lesenem pladnju, krožniku ali deski. K takšni postrežbi sira se odlično poda kozarec suhega belega vina ali jabolčnika.
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Orešnik 2008, str. 66.
- ↑ Žagar 2017, str. 238.
- ↑ Žagar 2017, str. 155.
- ↑ »Bohinjska sirarna, izdelki«. Pridobljeno 7. junija 2023.
Viri uredi
- Renčelj, Stanko (1995). Siri nekdaj in zdaj. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 51564544.
- Orešnik, Irena; Polak, Mojca (2008). Obožujem sir. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 241223680=.
- Slanovec, Tatjana (1982). Sirarstvo. Kmečki glas, Ljubljana. COBISS 13234689.
- Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. (angleško)
- Žagar, Vojko (2017). Tolminsko sirarstvo, tisočletna kultura. samozal., Tolmin. COBISS 292586496. ISBN 978-961-288-086-6.
Zunanje povezave uredi
- Bohinjska sirarna pridobljeno 7. junija 2023
