Blekova vas (izgovarjava [blɛˈkoːʋa ˈʋaːs], nemško Fleckdorf[1]) je nekdanja vas v zahodni Sloveniji v Občini Logatec. Danes je del mesta Logatec.[2] Vključena je v tradicionalno pokrajino Notranjsko in je danes vključena v Osrednjeslovensko statistično regijo.

Blekova vas
Blekova vas se nahaja v Slovenija
Blekova vas
Blekova vas
Geografska lega v Sloveniji
45°55′3″N 14°12′46″E / 45.91750°N 14.21278°E / 45.91750; 14.21278Koordinati: 45°55′3″N 14°12′46″E / 45.91750°N 14.21278°E / 45.91750; 14.21278
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaOsrednjeslovenska
Tradicionalna pokrajinaNotranjska
ObčinaLogatec
Prebivalstvo
 (1900)
 • Skupno148
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
[[]]

Geografija uredi

Blekova vas leži na Logaškem kraškem polju zahodno od centra Logatca in severno od ceste VrhnikaKalce.[3] Tla so prodnata in pokrita z obsežnimi travniki. SZ od vasi ležijo Blekovske gmajne, južno od vasi pa se dviga hrib Sekirica (545 mnm) s skakalnico, ki jo je zgradil Stanko Bloudek. Ob vznožju Sekirice leži ribnik Lokva in je življenjski prostor rib in rakov. V Kobalovem studencu naj bi v danes že zastuem delu vasi v preteklosti našli živo srebro, ki naj bi bilo povezano z idrijskim rudiščem.[3]

Ime uredi

Blekova vas se v zgodovinskih virih med letoma 1763 in 1787 izpriča kot Dablokova in Dablo Konc. Ime Blekova vas naj bi bila izpeljana iz osebnega imena Blek, verjetno metateze imena, podobnega starovisokonemškemu imenu Walh ali Waliko. Manj verjetna teorija izpeljuje ime iz občnega imena blek oz. obliža.[4]

Zgodovina uredi

Blekova vas velja za najstarejše naselje na Logaškem.[3] Severno od vasi se ob cesti nahaja arheološko najdišče Krvava jama, kjer so našli artefakte iz poznega srednjega veka in zgodnjega novega veka.[5] Po ustnem izročilu naj bi na tem območju v času Ilirskih provinc potekala bitka s francoskimi vojaki.[3] Vas je pogorela v požaru leta 1874.[3]

Blekova Vas je imela leta 1880 138 prebivalcev v 19 hišah,[6] leta 1900 pa 148 prebivalcev v 21 hišah.[1] Blekova vas je bila leta 1972 priključena Logatcu in je s tem prenehala obstajati kot samostojno naselje.[2][7]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 128.
  2. 2,0 2,1 »Naselje Logatec«. Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 22. maja 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Savnik, Roman (1968). Krajevni leksikon Slovenije, vol. 1. Ljubljana: Državna založba Slovenije. str. 179.
  4. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 65.
  5. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 11104«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  6. Special-Orts-Repertorium von Krain. Vienna: Alfred Hölder. 1884. str. 99.
  7. Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990. Belgrade: Savezni zavod za statistiku. str. 6, 58.

Zunanje povezave uredi