Blaž Höfel

Blaž Höfel (rojen kot Blasius Höfel; * 27. maj 1792 Dunaj; † 17. september 1863 Aigen pri Solnogradu - danes del Solnograda) je bil avstrijski rezbar, pedagog in izumitelj.

Blaž Höfel
RojstvoBlasius Höfel
(1792-05-27)27. maj 1792
Dunaj (Avstrijsko cesarstvo)  *
Smrt17. september 1863 (1863-09-17) (71 let)
Aigen pri Solnogradu (danes solnograška mestna četrt); Avstrijsko cesarstvo  *
NarodnostZastava Avstrijskega cesarstva nemška
DržavljanstvoFlag of the Habsburg Monarchy.svg Avstrija
IzobrazbaAkademija za likovno umetnost na Dunaju[1]
Poklicgraver
Poznan poslikarstvo, rezbarstvo, (bakrorez, lesorez, izumil novo tehniko jedkanja); izumitelj, pedagog
Pomembnejša delaLudwig van Beethoven (1814)
Papež Pij IX. (1847)
Gibanjeromantika
klasicizem
bidermaier
Mecenioče

ŽivljenjepisUredi

 
Beethoven narisal Blaž Höfel po Letronnovi risbi; barvna jedkanica 1814

Blaž Höfel se je rodil na Dunaju 27. maja 1792.

Študiral je risanje in slikanje od 1805 na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju [2] pri Hubertu Maurerju (1738-1818).

Pri Kvirinu Marku (1753-1811) si je prisvojil črtkanje z dolbilnim dletom in pikčasto tehniko. Od 1807 se je posvetil miniaturnemu pleskarstvu, zlasti pa bakroreštvu, tj. izdelovanju bakrorezov.

Od 1820 do 1837 je predaval risanje na Vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Tam je 1834 ustanovil ksilografsko umetniško šolo. Blaž Höfel je vodil kovinsko pisanje (metalografijo) in je postal znan kot rezbar portretov in ilustrator časopisov.

Na študijskem izletu po Nemčiji se je srečal z Friedrich Wilhelm Gubitz (de)-om; odtlej se je ukvarjal z različnimi načini lesorezov.

Nemški izvirnik[3] Slovenski prevod

1840 erfand Höfel die Strichätzung, ein Verfahren, das ermöglicht, Metallplatten stufenweise so tief zu ätzen, dass eine Druckform entsteht, bei der die druckenden Teile erhaben stehen bleiben.

Leta 1840 je Höfel izumil črtkasto jedkanje, postopek, ki omogoča postopno jedkanje kovinskih plošč, da nastane tiskarska oblika, v kateri ostanejo deli za tiskanje dvignjeni.

To je omogočilo jasno in razločno tiskanje najrazličnejših predlog, in je uporabljeno tudi pri tiskanju priložene podobe papeža Pija IX.

DelaUredi

Podoba Ludwiga van Beethovna

Njegovo najznamenitejše delo je portret Beethovna, s katerim se je tudi osebno poznal. Höflov bakrorez je izdelala založniška družba Artaria 1814 na temelju risbe, ki jo je napravil Louis-René Letronne (fr).[4]

Predstavitev podobe papeža Pija IX.

Najznamenitejšega takratnega bakrorezca so lahko spoznali tudi Slovenci.

Nekdanje besedilo[5] Današnje besedilo

Današnjimu listu perdenemo obraz sedajniga svetiga očeta Papeža, ki smo jo po nar boljši podobšini od nar imenitnišiga Dunajskiga mojstra, gosp. Blažeta Höfelna, nalaš za Novice napraviti dali. Nadjamo se, de bomo s tem lepim darilam vsim prejemnikom Novic zlo vstregli, kér slava Pija IX. se po celim katoljškim sveti razlega. Sveti oče Papež so v resnici terdna skala, na ktero se katoljška cerkev vpira, pa so tudi moder vladár Rimske deržave. Veličastne besede so, ki so jih sveti Oče pri nastopu svojiga vladarstva govorili, rekoč: »Moje ljudstvo sme pravice in milosti od mene pričakovati, zakaj moje edino vodilo je tale knjiga« - in pri teh besedah so položili roko na – sveti evangelij!
Vredništvo

Današnjemu listu prilagamo portret sedanjega svetega očeta papeža, ki smo ga dali napraviti nalašč za Novice po najboljši podobi od najimenitnejšega dunajskega mojstra, gospoda Blaža Höfla. Nadejamo se, da bomo s tem lepim darilom vsem prejemnikom Novic zelo ustregli, kajti slava Pija IX. se razlega po celem katoliškem svetu. Sveti oče papež so v resnici trdna skala, na kateri temelji katoliška Cerkev; obenem so tudi moder vladar Rimske države. Veličastne so tiste besede, ki so jih izgovorili sveti oče pri nastopu svojega vladanja rekoč: »Moje ljudstvo sme pričakovati od mene pravice in milosti, zakaj moje edino vodilo je tale knjiga« - in so pri teh besedah položili roko na – sveti evangelij!
Uredništvo

Smrt in spominUredi

Höfel je umrl v Aigenu pri Solnogradu - ki je danes JV solnograška mestna četrt; star je bil 71 let.

PoimenovanjaUredi

Po njem se imenuje danes ulica Höfelgasse v mestni četrti Salzburg-Parsch, ki leži takoj nad Aigenom. [6]

SkliciUredi

  1. Akademija za likovno umetnost na Dunaju - Akademie der bildenden Künste Wien s Hubertom Maurerjem (1818) kot predavateljem, kar je postal pozneje tudi sam
  2. Akademija za likovno umetnost na Dunaju (nemško Akademie der bildenden Künste Wien); ustanovljena 1692
  3. "Blasius Höfel". Salzburgwiki. 18. december 2020. Pridobljeno dne 6. januar 2021.
  4. Primerjaj: Klaus Martin Kopitz, Rainer Cadenbach (ed.) among others: Beethoven aus der Sicht seiner Zeitgenossen in Tagebüchern, Briefen, Gedichten und Erinnerungen. volume 1: Adamberger – Kuffner. Edited by the Beethoven-Forschungsstelle an der Universität der Künste Berlin. Henle, Munich 2009, ISBN 978-3-87328-120-2, s. 455–458.
  5. "Podoba svetega očeta Papeža Pija IX". Kmetijske in rokodelske novice (Jožef Blaznik). 6. januar 1847. Pridobljeno dne 6. januar 2021.
  6. "Blasius Höfel". Salzburgwiki. 18. december 2020. Pridobljeno dne 6. januar 2021.

Glej tudiUredi

Nadaljnje branjeUredi

(nemško)

Zunanje povezaveUredi

(nemško)
(angleško)