Bixa orellana
Bixa orellana je vrsta grma ali drevesa iz tropskih predelov Srednje in Južne Amerike, poznana zaradi barvila anato (annatto), ki se pridobiva iz njegovih semen.
| Bixa orellana | ||||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
 | ||||||||||||||||||
| Znanstvena klasifikacija | ||||||||||||||||||
| ||||||||||||||||||
| Bixa orellana L. |
Nekateri znanstveniki vrsto delijo v podvrste. Rastlina uspeva tudi v botaničnih vrtovih in nasadih izven svojega prvotnega območja. Bixa orellana je do 6 metrov visoki grm ali redkeje do 10 metrov visoko drevo. Mladi poganjki so rdečkasto-sive barve. Mali srčasti listi so razporejeni premenjalno.
Petštevni cvetovi so rožnate ali redkeje bele barve. So premera do petih centimetrov in imajo mnogo prašnikov. Plodovi so do 4 cm dolgi, rdeči, jajčasti in prekriti z mehkimi vlakni. V njih je do 50 semen. Iz mesnatih semen, ki so živo rdeče barve, se pridobiva barvilo anato, ki se pod oznako aditiva E-160b uporablja kot živilsko barvilo.
Indijanci iz tropskih predelov Amerike so od nekdaj barvilo koristili za barvanje kože, kot repelent proti žuželkam in tudi v druge namene. Med svojo odpravo je španski konkvistador Francisco de Orellana odkril reko Amazonko. Kasneje so rastlino poimenovali po njem.
Galerija uredi
-
cvet -
cvetovi, plodovi in listi -
odprti plodovi s semeni -
plodovi rastline, rastoče v Indiji
