Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu
	Del vojne tretje koalicije
	; Napoléon v bitki pri Austerlitzu; slika Françoisa Pascala Simona.
Datum	2. december, 1805
Prizorišče	Slavkov, Češka
Izid	odločilna zmaga Francozov; dejanski konec vojne tretje koalicije
Udeleženci
Francija	Rusija; Avstrijsko cesarstvo
Poveljniki in vodje
Napoleon	Aleksander I.
Moč
70,000	85,000
Žrtve in izgube
1,305 mrtvih; 6,940 ranjenih; 573 ujetih; skupaj okrog 9,000; 1 izgubljena zastava	15,000 mrtvih in ranjenih; 12,000 ujetih; skupaj okrog 27,000; 180 zaplenjenih topov; 50 izgubljenih zastav

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Vojna tretje koalicije

Vojna tretje koalicije se je začela s prodorom avstrijske armade generala Macka na Bavarsko, do Ulma. Napoleon je odgovoril z znamenitim prodorom mimo njenega desnega boka in v njen hrbet ter se je tako postavil med Mackovo armado in prihajajočo rusko armado pod Kutuzovom. Po petih dneh se je bil obkoljeni Mack 20. oktobra 1805 prisiljen predati, saj ni bilo več možnosti za preboj iz obroča. Medtem je Napoleon za Rusi prodiral ob Donavi in 12. novembra dosegel Dunaj. Naslednji dan so Francozi brez boja zasedli nepoškodovan most čez Donavo, kar jim je omogočilo napredovanje proti severu, kjer se je Kutuzov združil s preostankom ruske vojske in 15.000 Avstrijci. Zavezniki, ki jim je poveljeval car Aleksander I., so na Moravskem zbrali več kot 85.000 mož.

Bitka

Napoleon, ki je imel v glavnini le še okrog 70.000 mož, z juga pa mu je grozila še 85.000 članska armada avstrijskega nadvojvode Karla, se je odločil, da bo zaveznike zvabil v navidez ugoden položaj in izsilil odločilno bitko.

Za bitko je izbral gričevnato pokrajino ob cesti Dunaj-Brno, približno 20 km vzhodno od Brna, blizu vasi Slavkov (nem. Austerlitz). Da bi prepričal zaveznike o svoji šibkosti, se je iz sprednjih položajev umaknil v navideznem neredu, 27. novembra pa predlagal pogajanja o premirju.

Svojo vojsko, ki sta ji poveljevala Lannes na levem krilu, Soult v sredini in na namenoma šibkem desnem krilu, je postavil tako, da je izpraznil pomembno višavje pri Pratznu in tako zaveznikom ponudil priložnost za napad na svoje desno krilo. Car Aleksander je priložnost zgrabil, čeprav je Kutuzov nasprotoval. Medtem je Napoleon že vlekel odločilne poteze: Soulta je premaknil povsem na sredo, na desno pa je prišel Davoutov 3. korpus, ki je prikorakal z Dunaja. Naslednji dan so Francozi zadržali zaveznike na levem krilu, in po začetnih uspehih Rusov okrog Pratzna izvedli protinapad ter še pred poldnevom zasedli višavje od koder so nadaljevali z napadom na nasprotnikov center, ga prebili in udarili v hrbet razdeljeni zavezniški vojski.

Položaj na bojišču 1. decembra ob 18h
Položaj na bojišču 2. decembra ob 9h
Položaj na bojišču 2. decembra ob 14h

Posledice Napoleonove zmage

Bitka in vojna sta bili s tem odločeni, Napoleon je izbojeval svojo najslavnejšo zmago. Rusi so umaknili na sever, na Poljsko, in nadaljevali z vojno, ko se jim je pridružila še Prusija, se je začela vojna četrte koalicije. Avstrijci so zaprosili za premirje in nato v bratislavskem miru (26. december 1805) Francozom prepustili Benečijo, Dalmacijo in nekdanjo beneško Istro, ki jih je dobilo Italijansko kraljestvo, ter Predarlsko in Tirolsko, ki ju je dobila Bavarska.

Zanimivosti

Bitka se imenuje tudi bitka treh cesarjev, čeprav avstrijski cesar Franc I. v njej ni sodeloval.

Po bitki se imenuje ena izmed železniških postaj v Parizu.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Bitka pri Austerlitzu.

Projekt Austerlitz (v angleščini)