Bitka na Zlatici

(Preusmerjeno s strani Bitka pri Zlatici)

Napaka Lua v Modul:Location_map v vrstici 408: Malformed coordinates value.

Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443[1][2] med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko[3] na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov. Nestrpnost poljskega kralja Vladislava III. in ostre zimske razmere so februarja 1444 Janosa Hunyadija prisilile na umik v Srbijo.

Ozadje uredi

Leta 1440 je Janos Hunyadi postal zaupni svetovalec in najbolj cenjen vojak kralja Vladislava III. Poljskega. Za zasluge je bil nagrajen s položajem poveljnika Beograda in vojnih operacij proti Osmanskemu cesarstvu. Poleg tega je dobil velike posesti na vzhodnem Ogrskem. Hunyadi se je kljub skromnim virom izkazal za izjemno sposobnega branilca meje Ogrskega kraljestva. Leta 1441 je v Semenderiji pri Nagyszebenu v Transilvaniji premagal Izak Bega in vrnil Vlaško pod ogrsko oblast. Julija 1442 je pri Džerdapu porazil veliko osmansko vojsko 80.000 mož pod Sehabbedinovim poveljstvom. Po teh zmagah je postal v krščanskem svetu znan kot zaklet sovražnik Osmanov. Zmage so ga spodbudile, da se je leta 1443 skupaj s kraljem Vladislavom III. odpravil na tako imenovani Dolgi pohod, na katerem se je zgodila tudi bitka pri Nišu.

Bitka uredi

Križarji do bitke na Zlatici niso naleteli na glavnino osmanske vojske, ampak samo na mestne garnizije na poti proti Odrinu.[4] Pri Zlatici so naleteli na močne in dobro razvrščene enote osmanske vojske.[4] Ostra zima je dajala veliko prednost branilcem[5] pod poveljstvom Kasim Paše.[6] Križarji so pokušali pot proti Odrinu nadaljevati skozi gozd Sredna gora.[6] Ko so prišli do prelaza Zlatica, jim je pot zaprla zelo močna osmanska vojska. Izredno mrzlo vreme je oviralo redno oskrbovanje vojske, razen tega pa jih je stalno napadala Kasimova vojska.[6]

Posledice uredi

Po bitki na Zlatici in kasnejšem umiku križarjev sta bila bojišče in cela regija popolnoma uničena. Srbija je bila opustošena, Sofija in okoliške vasi pa do tal požgane.[7] Od pohoda leta 1443 je imel koristi samo Đurađ Branković.[8]

Križarji so na poti domov iz zasede napadli in v bitki pri Kunovici porazili zasledovalce. Mahmud Beja, zeta sultana Murata II. in brata velikega vezirja Çandarlı Halil Paše, so ujeli in zaprli.[9]

Zgodovinski viri uredi

Zmagovalec bitke je po mnenju zgodovinarjev sporen.[10][11] Po mnenju Halila Inalcika je najbolj zanesljiv vir podatkov o dogodkih, povezanih z bitkama na Zlatici in pri Varni, delo "İzladi ve Varna Savaşları (1443–1444) Üzerinde Gazavatnâme" neznanega osmanskega letopisca.[12]

Sklici uredi

  1. Mellersh, H.E.L.; Williams, Neville (1999). Chronology of World History. ABC-CLIO. str. 527. ISBN 978-1-57607-155-7.
  2. Setton, Kenneth M.; Hazard, Harry W.; Zacour, Norman P. (1. junij 1990). A History of the Crusades: The Impact of the Crusades on Europe. Univ of Wisconsin Press. str. 270. ISBN 978-0-299-10744-4.
  3. "Battle of Zlatica". Encyclopædia Britannica. 2014. Pridobljeno 1. novembra 2014.
  4. 4,0 4,1 Fine, John Van Antwerp (1994). The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century to the Ottoman Conquest. University of Michigan Press. str. 548. ISBN 0-472-08260-4.
  5. Stadtmüller, Georg (1988). Ungarn-Jahrbuch. Hase und Koehler Verlag. str. 16.
  6. 6,0 6,1 6,2 Babinger, Franz (1992). Mehmed the Conqueror and His Time. Princeton University Press. str. 25. ISBN 0-691-01078-1.
  7. Boyar, Ebru; Fleet, Kate (15. april 2010). A Social History of Ottoman Istanbul. Cambridge University Press. str. 25. ISBN 978-1-139-48444-2.
  8. The Cambridge Medieval History Series volumes 1-5. Plantagenet Publishing. str. 1728. GGKEY: G636GD76LW7.
  9. Imber, Colin (julij 2006). "Introduction". The Crusade of Varna, 1443-45. Ashgate Publishing. str. 9–31. ISBN 0-7546-0144-7. Pridobljeno 19. aprila 2007.
  10. Mustafa Serdar Palabiyik (2012). "The Changing Ottoman Perception of War: From the Foundation of the Empire to its Disintegration". V Avery Plaw (ur.). The Metamorphosis of War. New York, United States of America. str. 129.
  11. T.C.F. Hopkins (2007). Empires, Wars, and Battles. New York, United States of America. str. 207.
  12. Blagojević, Božidar (1984). Zbornik radova sa naučnih skupova u Negotinu i Kladovu povodom obeležavanja 170 godina od pogibije Hajduk-Veljka Petrovića i 150 godina oslobođenja od Turaka. Izd. Međuopštinska konferencija SSRN Zaječar, Balkanološki institut SANU. str. 35.