Bibinje (italijansko Bibigne) so naselje in občina na Hrvaškem, ki upravno spada pod Zadrsko županijo.

Bibinje
Bibinje - pogled na del naselja s pristaniščem
Bibinje - pogled na del naselja s pristaniščem
Bibinje se nahaja v Hrvaška
Bibinje
Bibinje
Geografska lega na Hrvaškem
44°4′18″N 15°17′16″E / 44.07167°N 15.28778°E / 44.07167; 15.28778Koordinati: 44°4′18″N 15°17′16″E / 44.07167°N 15.28778°E / 44.07167; 15.28778
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
ObčinaBibinje
Nadm. višina
8 m
Prebivalstvo
 • Skupno3.985 (popis 2.011)
Poštna številka
23205 Bibinje
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Do teritorialne reorganizacije so se Bibinje nahajale v sestavu stare občine Zadar. Prebivalci se ukvarjajo s pridelavo oljk, ribolovom, sadjarstvom, vinogradništvom in turizmom.

Lega uredi

Naselje z manjšim pristaniščem leži okoli 6 km jugovzhodno od Zadra. V bližini ob borovem gozdu je manjši plitek zaliv s peščeno plažo.[1]

Zgodovina uredi

Kraj kjer stojijo današnje Bibinje je bil naseljen že v rimskih časih. Iz te dobe so se ohranili ostanki mozaičnih tal in deli vodovoda, ki je iz Vranskega jezera pri Pakoštanih oskrboval Zadar. V starih listinah se kraj prvič omenja v 12. stoletju z imenom Bibanum.[2] Najstarejši del današnjega starega naselja so postavili v 16. stoletju prebivalci iz bližnjega porušenega naselja Petrina, ki so se sem umaknili pred turškimi vpadi. Leta 1760 je bila zgrajena cerkvica Sv. Ivana z zvonikom v katerem so ohranjeni napisi v glagolici. Župnijska cerkev Sv. Roka je bila zgrajena v 16. stoletju, ter obnovljena v 17. in 19. stoletju.

Na lokaciji Banjska punta severno od Bibinj ležijo srednjeveške ruševine, nekateri deli teh ruševin pa izvirajo še iz antike. Na rtu Banjska punta stoji obnovljena srednjeveška cerkvica Sv. Jelene. Severovzhodno od Bibinj ležijo ostanki porušenega naselja Petrina s srednjeveško cerkvico. Na rtu Pulja, južno od Bibinj so ostanki starohrvaške cerkvice Sv. Ivana Krstitelja z grobovi.[2]

Demografija uredi

Opomba:občina Bibinje je nastala iz stare občine Zadar. Za leta 1857 do 1921 so podatki za naselje ki je bilo v sestavu občine Zadar.
Pregled števila prebivalstva po letih[3]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001 2011
426 485 538 659 738 357 1100 1158 1530 1684 2053 2590 3065 3777 3923 3985

Pregled števila prebivalcev po nacionalni pripadnosti leta 2001 uredi

Po popisu je leta 2001 v Bibinjah živelo 3923 prebivalcev naslednje nacionalne pripadnosti:

  • Hrvati - 3819 (97,35%)
  • Albanci - 12 (0,31%)
  • Bosanci - 9 (0,23%)
  • Nemci - 9 (0,23%)
  • Srbi - 8 (0,20%)
  • Slovenci - 5 (0,13%)
  • Madžari - 2
  • Makedonci - 2
  • Slovaki - 2
  • Avstrijci -1
  • Čehi - 1
  • ostali - 4
  • neopredeljeni - 7
  • nepoznano - 42 (1,07%)

Viri in opombe uredi

  1. Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje. Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana 2003.
  2. 2,0 2,1 Jadran, Vodič i Atlas. Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb 1971.
  3. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2011.

Glej tudi uredi