Bernardin Godnič

slovenski rimskokatoliški duhovnik

Bernardin Godnič, slovenski rimskokatoliški duhovnik, * 20. maj 1914, Komen, † 15. april 1977, Vrtojba.

Bernardin Godnič
Rojstvo20. maj 1914({{padleft:1914|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:20|2|0}})
Komen
Smrt15. april 1977({{padleft:1977|4|0}}-{{padleft:4|2|0}}-{{padleft:15|2|0}}) (62 let)
Vrtojba
Narodnostslovenska
Državljanstvo SFRJ
 Kraljevina Italija
 Avstro-Ogrska
Poklicduhovnik
StaršiFranc Godnič
Frančiška Godnič (rojena Jazbec)
SorodnikiFranc Godnič (brat)

Življenje in delo uredi

Gimnazijo in dva letnika bogoslovja je končal v Gorici. V drugem letniku je postal disciplinski prefekt malega semenišča. Ker pa je dijake vzgajal v narodnem duhu, so ga fašistično usmerjeni predstojniki izključili iz bogoslovja. Po večkratnih prošnjah je bil ponovno sprejet, a ne v Gorici, temveč je moral v Bologno. Posvečen je bil 29. junija 1939. Najprej je bil do 1947 župnijski upravitelj v Gradnem, nato pa vse do smrti župnik v Vrtojbi. Tu je obnovil župnijsko cerkev in pridobil Toneta Kralja, da je cerkev poslikal.[1] Godnič je bil prvi župnik na Primorskem, ki je postavil oltar obrnjen proti ljudstvu, da bi tako bogoslužje čim bolj približal vernikom. Kot dušni pastir se je zelo zanimal za mladino in katehezo. Ker ni bilo katekizmov, je z nekaterimi sobrati sestavil nove katekizme in jih razmnoževal na ciklostilu. Tako je pripravil: Krščanske resnice (1957), Zgodbe sv. pisma Stare zaveze (1958), Zakramenti (1959), Pravila krščanskega življenja (1960), Pogovori z Jezusom (1961) in še nekatere druge.[1] Te katekizme je sestavljal v duhu časa za predšolsko in šolsko mladino. V tem okviru je nastala pobuda za ustanovitev škofijskega in kasneje tudi medškofijskega katehetskega sveta, ki sedaj vodi delo katehetov v Sloveniji.

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 Primorski slovenski biografski leksikon. Goriška Mohorjeva družba, Gorica 1974-1994.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

  • Krapež Vilma. »Godnič Bernardin«. Primorski slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.