Bancroftovo pravilo
Bancroftovo pravilo pravi: "V dvofaznem sistemu, predstavlja faza, v kateri je emulgator bolje topen, zunanjo fazo."
Zgodovina
urediIme je dobilo po ameriškem fizikalnem kemiku Wilderju Dwightu Bancroftu.
Razlaga
urediV vseh tipičnih emulzijah so majhni delci (notranja/diskretna faza) dispergirani v tekočini (notranja/kontinuirana faza).
V emulziji olje v vodi je olje notranja faza, medtem ko je voda zunanja faza.
Po Bancroftovem pravilu tipa emulzije (olje v vodi – O/V ali voda v olju – V/O) ne določata deleža komponent, temveč zgolj to, v kateri komponenti je emulgator bolje topen. To na primer pomeni, da čeprav lahko obstaja zmes, ki je sestavljena iz 60 % olja in 40 % vode, bo izbrani emulgator, ki je bolje topen v vodi, ustvaril sistem olje v vodi, in ne voda v olju, četudi je olja bistveno več.
Izjeme
urediObstajajo izjeme Bancroftovemu pravilu (npr. pri mikroemulzijah to pravilo ne velja), vendar je to praktično pravilo čez palec, ki velja za večino sistemov.
Izbira emulgatorja
urediHidrofilno-lipofilno ravnotežje (HLB) surfaktanta se lahko uporabi, da se določi, ali je surfaktant dobra izbira za želeno emulzijo ali ne.
- V emulzijah O/V – se uporablja emulgatorje, ki so bolje topni v vodi kot v olju (surfaktanti z veliko vrednostjo HLB).
- V emulzijah V/O – se uporablja emulgatorje, ki so bolje topni v olju kot v vodi (surfaktanti z majhno vrednostjo HLB).
Bancroftovo pravilo pove tudi, da je tip emulzije pogojen z emulgatorjem, ki mora biti topen v zunanji fazi. To empirično dognanje je mogoče utemeljiti z upoštevanjem medfazne napetosti med fazno mejo med oljno fazo in surfaktantom ter medfazne napetosti med fazno mejo med vodno fazo in surfaktantom.