Balderik (Balderih, Baldrik; v zgodnjih zapisih imenovan Bald[e]ricus), furlanski plemič.

Balderik
mejni grof Furlanije, prefekt Furlanije
Vladanje819 - 828
PredhodnikKadolah
Rojstvo8. stoletje
Smrt828

Bil je furlanski prefekt in hkrati tudi frankovski mejni grof, ki je uspel zadušiti upor Ljudevita Posavskega. Njegova upravna oblast se je razen nad Furlanijo razširjala še nad Karniolo, Istro, Karantanijo, Spodnjo Panonijo in morda tudi nad Zgornjo Panonijo.

Zmaga nad Ljudevitom Posavskim uredi

Kmalu potem, ko se je uprl spodnjepanonski knez Ljudevit Posavski, je umrl dotedanji furlanski prefekt Kadolah. Na njegovo mesto je prišel Balderik, sposoben vojskovodja, ki je že leta 819 ob Dravi premagal Ljudevitovo vojsko, da bi preprečil širitev upora iz posavske južne Spodnje Panonije in sicer verjetno v severno (karantansko) Spodnjo Panonijo.[1][2] Kljub zmagi se je upor razširil celo na starem karantanskem ozemlju in naslednjega leta so bili najbolj na udaru ravno uporniki na območju Karantanije, kjer so bili Ljudevitovi pristaši kar trikrat zaporedoma poraženi. [2] Balderik si je tedaj podredil Karniolce in Karantance- pri čemer se je njegova oblast razširila nad celotno Karantanijo, obenem pa vsaj nad Spodnjo Panonijo severno od Drave,[3] če ne celo preko Zgornje Panonije.[4]

Bolgari in Balderikov zaton uredi

Leta 825 je bolgarski kan Omurtag Frankom zagrozil z vojno, vendar pa sta Balderik in bavarski grof Gerold II. kot varuha avarske meje še leta 826 vzhodnofrankovskemu kralju Ludviku Pobožnemu zatrdila, da ni slutiti kakšne posebne bolgarske nevarnosti.[5] Toda že naslednje leto so Bolgari preplavili Panonijo, odstavljali domače slovanske kneze med dotedanjimi frakovskimi vazali in na njihovo mesto postavljali svoje upravitelje.[5][3] V iskanju krivca za nastalo situacijo je najkasneje leta 828 kratko potegnil Balderik, kajti Gerold II. je bil stric mladega vzhodnofrankovskega kralja Ludvika Pobožnega.[4] Balderik je bil odstavljen, z upravno reformo je bila njegova prefektura razdeljena na štiri grofije, obenem pa se je oblikovala nova bavarska prefektura pod oblastjo Gerolda II.[3][5]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 69.
  2. 2,0 2,1 Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba. Str. 130-131.
  3. 3,0 3,1 3,2 Štih Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 56.
  4. 4,0 4,1 Herwig Wolfram (1991). Karantanija med vzhodom in zahodom: Obri, Bavarci in Langobardi v 8. In 9. stoletju. Iz: Zgodovinski časopis 41 (1991), 2. Str. 184.
  5. 5,0 5,1 5,2 Curta Florin (2006):Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. UK, Cambridge University Press. Str. 158.

Viri uredi

  • Curta Florin (2006):Southeastern Europe in the Middle Ages, 500-1250. UK, Cambridge University Press.
  • Čepič et al. (1979). Zgodovina Slovencev. Ljubljana, Cankarjeva založba.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
  • Štih Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta.
  • Voje Ignacij (1994). Nemirni Balkan. Ljubljana, DZS.

Zunanji viri uredi