Avtoceste na Hrvaškem
Po podatkih iz leta 2015 ima Hrvaška 1325 km izgrajenih avtocest. Manjši del hrvaškega avtocestnega omrežja (odseka Zagreb–Karlovec in Zagreb–Slavonski Brod) je bil zgrajen v 70. in 80. letih v tedanji Jugoslaviji, medtem ko se je intenzivnejša gradnja začela po hrvaški osamosvojitvi.
Hrvaški zakon definira avtocesto kot cesto, rezervirano za motorna vozila, s fizično ločenima voznima pasovoma, z vsaj po dvema prometnima pasovoma in odstavnim pasom za vsako smer, z izvennivojskimi križanji, s priključki, urejenimi s pospeševalnimi in zaviralnimi pasovi, ter najmanjšo dovoljeno hitrostjo 80 km/h.[1] Omejitev hitrosti na hrvaških avtocestah je 130 km/h.
Avtoceste so označene s črko A (autocesta), ki ji sledi eno- ali dvomestna številka. Državne ceste so označene s črko D (državna cesta) in z eno- do tromestno številko, regionalne ceste pa so označene z Ž (županijska cesta) in štirimestno številko. Najnižje oznake vključujejo lokalne ceste, s črko L (lokalna cesta) in petmestno številko.[2]
Večina avtocest pripada državnemu podjetju Hrvatske autoceste, z nekaterimi izjemami:
- del A1 (Zagreb–Bosiljevo 1), A6 in A7 upravlja družba Autocesta Rijeka–Zagreb,
- A2 upravlja družba Autocesta Zagreb–Macelj,
- A8 in A9 upravlja družba BINA Istra.[3]
Za večino avtocest je treba plačati cestnino.
Seznam avtocest
uredi
| Oznaka | Neuradni naziv | Potek | Dolžina (načrtovana) |
|---|---|---|---|
 |
Jadranska avtocesta Dalmatina | Zagreb (razcep Lučko, A3)–Karlovec–Bosiljevo–Split–Ploče–Ston–Dubrovnik | 483 km (554 km) |
 |
Zagorska avtocesta | mejni prehod Macelj (Gruškovje, meja s Slovenijo)–Trakošćan–Krapina–Zagreb (razcep Jankomir, A3) | 61 km |
 |
Posavska avtocesta | mejni prehod Bregana (Obrežje, meja s Slovenijo)–Zagreb–Slavonski Brod–mejni prehod Bajakovo (meja s Srbijo) | 307 km |
 |
Varaždinska avtocesta | mejni prehod Goričan (meja z Madžarsko)–Varaždin–Zagreb (razcep Ivanja Reka, A3) | 97 km |
 |
Slavonska avtocesta Slavonika | mejni prehod Branjin Vrh (meja z Madžarsko)–Beli Manastir–Osijek–Đakovo–razcep Sredanci (A3)–mejni prehod Svilaj (meja z Bosno in Hercegovino) | 56 km (89 km) |
 |
Primorsko-goranska avtocesta | razcep Bosiljevo 2 (A1)–Delnice–Reka (razcep Orehovica, A7) | 82 km |
 |
Kvarnerska avtocesta | mejni prehod Rupa (Jelšane, meja s Slovenijo)–Reka–Crikvenica–Senj–razcep Žuta Lokva (A1) | 42,4 km (103,5 km) |
 |
Istrski ipsilon | razcep Kanfanar (A9)–Pazin–Lupoglav–razcep Matulji (A7) | 64 km |
 |
Istrski ipsilon | mejni prehod Kaštel (Dragonja, meja s Slovenijo)–razcep Kanfanar (A8)–Pulj | 77 km |
 |
Neretvanska avtocesta | razcep Metković (A1)- mejni prehod Nova Sela (meja z Bosno in Hercegovino) | 3 km |
 |
Siška avtocesta | Zagreb (razcep Jakuševec, A3)–Velika Gorica–Sisak | 32 km (48 km) |
| Skupna dolžina avtocest | 1413,1 km | ||
Cestnine
urediZa večino hrvaških avtocest je treba plačati cestnino. Spodaj navedeni odseki imajo zaprti sistem plačila:
- Zagreb–Ploče in Reka–Zagreb (A1 in A6)
- Zagreb–Macelj (A2)
- Zagreb–Lipovac in Beli Manastir–Svilaj (A3 in A5)
- Zagreb–Goričan (A4)
- Predor Učka–Pulj in Umag–Pulj (A8 in A9)
- Velika Gorica–Lekenik (A11)
Avtoceste, ki imajo le čelne cestninske prehode:
Ostale avtoceste se ne plačujejo.
Zunanje povezave
uredi
Viri
uredi- ↑ »Zakon o sigurnosti prometa na cestama«. narodne-novine.nn.hr (v hrvaščini). 9. junij 2008. Pridobljeno 13. januarja 2019.
- ↑ »Odluka o razvrstavanju javnih cesta«. narodne-novine.nn.hr (v hrvaščini). 20. oktober 2017. Pridobljeno 13. januarja 2019.
- ↑ »Motorways network«. www.huka.hr (v angleščini). Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. julija 2019. Pridobljeno 13. januarja 2019.