Avguštin Codelli (1685)
Avguštin baron Codelli pl. Fahnenfeld, veletrgovec, kranjski plemič in zemljiški gospod, * 3. april 1685, Gorica, † 23. februar 1749.
| Avguštin Codelli (1685) | |
|---|---|
| Rojstvo | 3. april 1685 ali 3. april 1683[1] |
| Smrt | 23. februar 1749 ali 20. julij 1749[1] |
Življenje
urediRodil se je v Gorici siromašnemu zdravniku Avguštinu Codelliju in materi Katarini Cristofolutti. Po stricu Petru Antonu Codelliju iz Ljubljane, ki ni imel otrok, je leta 1727 podedoval zelo veliko premoženje: veletrgovino z železom in zemljiško gospostvo Kodeljevo. S tem je postal eden najbogatejših na Kranjskem. V zakonu z grofico Marjano Candido je imel dva otroka, Jožefa Antona, ponovnega začetnika ljubljanske veje Codellijev, in Franca.
Cesar Karel VI. ga je povzdignil v plemiški stan, cesarica Marija Terezija pa ga je leta 1749 povzdignila med dedne nemške barone z naslovom pl. Fahnenfeld.
Delo
urediKmalu po tem je skupaj z Michelangelom Zoisom ustanovil trgovsko družbo v Ljubljani, na katero je prenesel vso veletrgovino z železom. Družba je trgovala na veliko največ z železom in železnino, volno in cenedskim suknom. Svoj delež v družbi je nato leta 1735 prodal družabniku Zoisu[3].
Med letoma 1727 in 1749 je bil tudi gospodar gospostev Kodeljevo, Thurnau in Dobrava, ki so se pod njegovim vodstvom močno razširili[4].
Avguštin Codelli je zaslužen tudi za slovensko slovstvo. Denarno je podpiral ljubljanske kapucine, da so lahko izdali zbirko pridig v slovenskem jeziku patra Rogerija Palmarium Empyreum (Zmagovita nebesa). V zahvalo sta njemu posvečeni obe knjigi pridig; prva je izšla leta 1731 v Celovcu, druga pa leta 1743 v Ljubljani.
Viri
uredi- ↑ 1,0 1,1 Dr. Constant v. Wurzbach Codelli, Baron von Fahnenfeld, August // Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich: enthaltend die Lebensskizzen der denkwürdigen Personen, welche seit 1750 in den österreichischen Kronländern geboren wurden oder darin gelebt und gewirkt haben — Wien: 1856. — Vol. 2. — S. 399.
- ↑ Primorski slovenski biografski leksikon. 1976, 3. snopič
- ↑ Valenčič, V. (1994): Trgovina na Kranjskem v 18. stoletju. Zgodovinski časopis 48(2):217-230
- ↑ Pavle Blaznik, "Zemljiška gospostva v Ljubljani in njeni okolici", 1971, Razprave zv. 2, Iz starejše gospodarske in družbene zgodovine Ljubljane, str. 27-96
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |