Odpre glavni meni

Atanarik[1] (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko Athanaricus), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.

Atanarik
Aþanareiks
Kralj Tervingov
01-ATANARICO.JPG
Vladanje369381
NaslednikAlarik I.
Rojstvodatum neznan
Smrt25. januar 381
Konstantinopel

V pisni zgodovini je prvič omenjen leta 369 kot udeleženec bitke proti vzhodnorimksemu cesarju Valensu in zatem pogajalec v mirovnih pogajanjih, ki so se zanj ugodno končala. Med njegovim vladanjem se je mnogo Tervingov spreobrnilo v arijanstvo, katerega je Atanarik silovito odklanjal, ker se je bal, da bo uničilo gotsko kulturo. Po Sozomenovem pričevanju je bilo med njegovim preganjanjem v 370. letih ubitih več kot tristo arijancev.

Atanarikov tekmec Frigitern je bil arijanec in je zato užival naklonjenost rimskega cesarja Valensa. Na začetku 370. let je med Atanarikom in Frigiternom izbruhnila državljanjska vojna, ki je trajala, dokler niso Frigiterna premagali Huni. Frigitern se je za nekaj časa zatekel v Karpate, Atanarika pa je leta 381 v Konstantinoplu toplo sprejel cesar Valens, s katerim je sklenil pogodbo o prijateljstvu.[2]

Sokrat Sholastik, Sozomen in Zosim omenjajo spor med Frigiternom in Atanarikom, medtem ko ga Amijan Marcelin in Filostrogij ne omenjata.[3][4][5]

Po Sokratu sta bila Fritigern in Atanarik rivalska voditelja Gotov Tervingov. Ko je njuno rivalstvo preraslo v vojno, je Atanarik pridobil prednost in Frigitern je za zaprosil za rimsko pomoč. Valens je s Frigiternom in svojo tračansko armado porazil Atanarika in Frigitern se je spreobrnil v krščanstvo.[3] Sozomen povzema Sokratovo različico dogodkov.[4]

Po Zosimu je bil Atanarik (Atomarik) kralj Gotov (Skitov). Kmalu po gotski zmagi pri Odrinu in prihodu Teodozija I. na rimski prestol so Frigitern, Alatej in Safraks severno od Donave porazili Atanarika in se nato vrnili na njen južni breg. [5]

Leta 376 je Valens dovolil Frigiternu, da se pred Huni, ki so malo pred tem v Dakiji porazili Grevtunge, s svojim ljudstvom umakne preko Donave in se naseli na rimskem ozemlju. Atanarika je prepustil usodi, vendar se je tudi mnogo njegovih ljudi umaknilo preko Donave. Atanarik se je leta 381 nepričakovano pojavil v Konstantinoplu in se, po Jordanesu, začel z novim cesarjem Teodozijem I. pogajati o miru. Cesar je Tervingom podelil položaj federatov in jim kot rimskim zaveznikom dovolil naselitev na rimskem ozemlju. Jordanes [6] Orozij[7] in Zosim[8] njegovo trditev potrjujejo, medtem ko Amijan Marcelin[9] pripoveduje povsem drugo zgodbo. Atanarika naj bi njegovi plemenski tovariši izgnali in ga prisilili, da poišče zatočišče pri Rimljanih. Podobno zgodbo pripoveduje tudi Temistij.[10] Atanarik kot begunec seveda ni imel nobene avtoritete, da bi se lahko pogajal z Rimljani. Teodozij ga je sprejel samo zato, ker je želel narediti globok vtis na Tervinge, ki so se še vedno vojskovali z Rimljani. Nekaj tednov kasneje je Atanarik umrl.[11] Leta 382 je bila s Tervingi (ali Vizigoti) ki so se še vedno upirali v Trakiji, sklenjena mirovna pogodba, ki je trajala do Teodozijeve smrti leta 395.

SkliciUredi

  1. M. Lupoi (2007), The Origins of the European Legal Order, Cambridge University Press, str. 47, ISBN 978-0-521-03295-7.
  2. History of the Goths. University California Press. 13. februar 1990. Pridobljeno dne 5. aprila 2012. 
  3. 3,0 3,1 Socrates Sholastik, Historia Ecclesiastica, 4, 33.
  4. 4,0 4,1 Sozomen, Historia Ecclesiastica, 6, 37.
  5. 5,0 5,1 Zosimu, Historia Nova, 4.
  6. Jordanes, Getica, 142-145.
  7. Orozij, Historiae adversum paganos, 7, 34.
  8. Zosim, Historia Nova, 4, 34, 3-5.
  9. Amijan Marcelin, Res gestae, 27, 5, 10.
  10. Temistij, Oratorij, 15, 190-1.
  11. Hidracij, Chronicon, 39, 3; Prosper, Chronicon, 41, 4; Fasti, Consulares, 381.

ViraUredi

  • P.J. Heather, Goths and Romans 332-489, Oxford, 1991.
  • H. Wolfram, Gotische Studien I. Das Richtertum Athanarichs, Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschichtsforschung (MIÖG), 83, 1975, str. 1ff.