Astronomska konstanta

vrsta konstante

Astronómska konstánta je fizikalna konstanta, ki ima velik pomen v astronomiji.

Astronomske konstante so merili v različnih obdobjih. Newcomb je meril več konstant, še posebej lunisolarno in splošno precesijo, in do leta 1899 končal z delom na svojem sistemu astronomskih konstant.

Med prvimi izmerjenimi astronomskimi konstantami so bile: Zemljin polmer, razdalja Lune od Zemlje, Lunin polmer in astronomska enota. Zemljin premer je prvi izračunal Eratosten okoli leta 240 pr. n. št. Hiparh je okoli leta 136 pr. n. št. ob Luninih mrkih na eno stotinko natančno določil Lunino polos z vrednostjo 60 Zemljinih polmerov. Določil je tudi Lunin polmer z vrednostjo 1/3 Zemljinega. Astronomsko enoto je dokaj točno določil Foucault leta 1962 s konstanto aberacije, prvi pa jo je določil Aristarh, nenatančno, predvsem zaradi malomarnosti meritev.

Pregled astronomskih konstant

uredi
količina oznaka (enota) vrednost/enota  
astronomska enota a.e. 149.597.870.691 m ± 30 m
svetlobno leto sv. l. 9.460.730.472.580.800 m
parsek pc 30.856.775.812.815.532 m
hitrost svetlobe v vakuumu  ,   299.792.458 m s-1 določena
gravitacijska konstanta  ,  ,  ,   6,67428 ×10−11 m3 kg−1 s −2 ± 0,00067 m3 kg−1 s −2
Gaussova gravitacijska konstanta   0,01720209895 A3 D−2 S−1 določena
Zemljin polmer na ekvatorju  ,  ,   6.378.137 m
Zemljina masa  ,  ,   5,973 6 ×1024 kg
solarna konstanta  ,   1366 W m−2
Sončev polmer  ,   6,960 ×108 m
Sončeva masa  ,   1,988 5 ×1030 kg ± 0,0003 kg
Sončev izsev  ,   3,827 ×1026 W
platonsko leto 25.765 let
(25.777, 25.868 let)
okvirna vrednost
galaktično leto GY (225 do 250) ×106 let
Lunina masa   7,347 7 ×1022 kg
Jupitrova masa   1,898 6 ×1027 kg
nagib Zemljine vrtilne osi (epoha 2000,0)   23° 26′ 21,448″
konstanta nutacije (epoha 2000,0)   9,210 9"
sidersko leto   365,256 4 d
tropsko leto (epoha J2000,0)   365,242 189 670 d
gregorijansko leto 365,242 5 d