Aribal

Aribal (grško ἀρύβαλλος – ariballos) je bila majhna okrogla ali kroglasta bučka z ozkim vratom, ki se je uporabljala v antični Grčiji za shranjevanje parfuma ali olja. Pogosto je bila okrašena z risbami kot vaze. Uporabljali so jih športniki med kopanjem. Včasih ima trak, s katerim je bil privezan na zapestje športnika, ali pa je s trakom obešen na klinu na steni.

Aribal v obliki treh školjk srčank, 6. stoletje pr. n. št. (Umetnostni muzej, New York)

Etruščanski terakotni aribal, odkrit v 1860-ih v tumulusu Boljšaja Bliznica blizu Fanagorije v južni Rusiji (takrat del Bosporskega kraljestva, Kimerijski Bospor); Ermitaž, Sankt Peterburg

Prvotna oblika aribala izvira iz oinochoe iz geometrijskega obdobja v 9. stoletju pred našim štetjem v obliki vinske čaše. V protokorintskem obdobju naslednjega stoletja je dosegel svojo dokončno obliko, iz sferne se je prek stožčaste končno preoblikoval nazaj v okroglo obliko. Ta dokončna oblika ima široka, ravna usta in majhno ročico. Nekatere novejše različice imajo usta v obliki zvona, druge ročaj in/ali ravno dno. Lončarji so ustvarili razne domiselne oblike.

Galerija

• 
  Posoda ciprske geometrične umetnosti – tehnika bele podlage – 850–750 pr. n. št.
• 
  Protokorintska posoda, 630 pr. n. št.
• 
  Aribal, 575–550 pr. n. št. (Louvre)
• 
  Grško-egipčanska fajansa v obliki ježa, 6. stoletje pr. n. št.
• 
  Posoda z napisom kalos, 520 pr. n. št.
• 
  Posoda v obliki noge, okoli 500 pr. n. št.
• 
  Dva najstnika pri rokoborbi 490–480 pr. n. št.