Apisov papirus je staroegipčanski zapis, povezan s svetim bikom Apisom.[2]

Mumificirana Apisova glava
Apis je bil do smrti zemeljska podoba boga Ptaha,[1]
po smrti pa boga Ozirisa[1]

Jezik uredi

Besedilo je napisano na papirusu v hieratsko-demotski pisavi in je delo dveh pisarjev.[3][4]

Datiranje uredi

Prvi vir trdi, da je bil papirus napisan sredi 2. stoletja pr. n. št., drugi ga datira v obdobje 26. dinastije, tretji pa v 1. stoletje n. št.[2][3][5][6]

Vsebina uredi

Besedilo podrobno opisuje pogrebne obrede in postopek balzamiranja svetega bika Apisa, zlasti zadnje faze balzamiranja.[3][7]

Obred je trajal sedemdeset dni. Svečeniki, ki so opravljali obred, se v tem času niso smeli striči in kopati. Nositi so morali prav v ta namen izdelana oblačila in glasno objokovati, se prve štiri dni postiti, naslednjih šestinšestdeset dni pa niso smeli piti mleka in jesti mesa.[5]

Zgodovina preučevanja uredi

Papirus je leta 1821 za Münz und Antikencabinet odkupil dr. Ernst August Burghart za 200 guldnov.[4]

Besedilo je prvi preučeval Heinrich Brugsch. Leta 1886 je von Bergmann objavil prvo fotolitografijo papirusa, leta 1920 pa Wilhelm Spiegelberg njegov prvi prevod. Papirus je od leta 1993 v lasti Kunsthistoriches Museum na Dunaju.[4]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 G. Pinch. Egyptian Mythology: A Guide to the Gods, Goddesses, and Traditions of Ancient Egypt. Oxford University Press, 2004 (ponatis), 257 strani, ISBN 0195170245, Mythology. Pridobljeno 4. novembra 2015.
  2. 2,0 2,1 Christina Riggs. Unwrapping Ancient Egypt: The Shroud, the Secret and the Sacredm, str. 81. Bloomsbury Publishing. ISBN 0857855077. Pridobljeno 2. julija 2015.
  3. 3,0 3,1 3,2 Vos R.L. The Apis Embalming Ritual - P. Vindob. 3873 Arhivirano 2015-07-02 na Wayback Machine.. Peeters publishers 1992, ISBN 978-90-6831-438-0. Pridobljeno 2. julija 2015.
  4. 4,0 4,1 4,2 R. L. Vos. The Apis Embalming Ritual: P. Vindob. 3873. Volume 50 of Orientalia Lovaniensia analecta(pages - 1,3). Peeters Publishers 1993, 423 strani, ISBN 9068314386. Pridobljeno 2. julija 2015.
  5. 5,0 5,1 D.K. Sharpes. Sacred Bull, Holy Cow: A Cultural Study of Civilization's Most Important Animal. Peter Lang publishing, 1. januar 2006, 302 strani ISBN 0820479020. Pridobljeno 2. julija 2015.
  6. C.W. Schwabe. Cattle, Priests, and Progress in Medicine, str. 99. University of Minnesota Press, 26, maj 1978, 292 strani, ISBN 0816658676. Pridobljeno 2. julija 2015.
  7. A.B. Lloyd. Herodotus, Book II: Commentary 1-98, str 136. Volume 43 Études préliminaires aux religions orientales dans l'Empire romain, BRILL, 1976, 397 strani , ISBN 9004041796. Pridobljeno 2. julija 2015.