Kranjska čebela

Kranjska čebela
	; Kranjska čebela na zlati rozgi
Ohranitveno stanje taksona
	preživetje zagotovljeno
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Animalia (živali);
Deblo:	Arthropoda (členonožci);
Razred:	Insecta (žuželke);
Red:	Hymenoptera (kožekrilci);
(nerangirano)	Anthophila (čebele);
Družina:	Apidae (prave čebele);
Rod:	Apis;
Vrsta:	Apis mellifera (domača čebela);
Podvrsta:	A. m. carnica;
Tričlensko ime
	Apis mellifera carnica; Pollmann, 1879

Kranjska čebela, tudi kranjska sivka ali kranjica (znanstveno ime Apis mellifera carnica), je pasma medonosne čebele (Apis mellifera), ki je avtohtona na območju Balkanskega polotoka, iz zgodovinskih vzrokov pa je za njeno domovino priznana Gorenjska (Slovenija)^{[navedi vir]}. Najdemo jo na ozemlju širše Koroške in Štajerske (tudi v Avstriji), na Madžarskem, v Romuniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini, Srbiji, umetno naseljeno še v Nemčiji ter ponekod drugod. Trenutno je za italijansko čebelo druga najbolj razširjena medonosna čebelja pasma na svetu^{[navedi vir]}, ki se veliko uporablja v čebelarstvu.

Značilnosti pasme uredi

Kranjska čebela je umirjena pasma, namenjena pridobivanju medu in drugih čebeljih pridelkov v gosto naseljenih območjih. Od ostalih pasem medonosnih čebel se loči tako po zunanjih lastnostih kot tudi po vedenjskih lastnostih.

Posebnosti v zunanjem izgledu uredi

vitko telo
temno rjava barva obročkov zadka
sive dlačice na zadku

Prednosti za čebelarstvo uredi

majhna poraba zimske hrane,
hiter pomladanski razvoj,
usmerjenost v izkoriščanje paše v gozdu,
dobra orientacija
hitro zmanjšanje obsega zalege v brezpašnem obdobju
zalega izgine zgodaj jeseni
v panju malo propolizira

Kranjska čebela je miroljubna do čebelarja in ni preveč dovzetna za ropanje s strani drugih čebel. Zdravstveno je skoraj popolnoma odporna proti bolezenski pršičavosti čebel (acariosis apis), je pa tudi dokaj odporna proti nosemi (nosemosis apium) in čebelji gnilobi (pestis apium) ter proti varozi čebel (varoozis) ^{[navedi vir]}.

Slabosti za čebelarstvo uredi

pogosto rojenje
slabša izdelava voska

Hiša kranjske čebele uredi

V sredo 3. novembra 2021 so v Višnji Gori odprli Središče inovativnih tehnologij APILAB – Hiša kranjske čebele, ki je prva doživljajska zgodba o kranjski čebeli v Sloveniji. Gre za edinstven preplet podjetništva in čebelarstva, sodobne tehnologije z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine, inovativnih pristopov ter poleg ostalega svojevrsten muzej kranjske čebele in tradicije čebelarstva na Slovenskem. ^[1]