Apel in čevljar

Apel in čevljar je sonet, ki ga je napisal France Prešeren. Sestavljen je iz 4 kitic. Dve kitici imata 4 verze, dve pa 3 verze. Prešeren se v pesmi norčuje iz cenzorja Jerneja Kopitarja. Prešeren z zadnjim verzom "rekoč : Le čevlje sodi naj kopitar" pove, naj vsak kritizira tisto, na kar se spozna

BesediloUredi

Apel podobo na ogled postavi,
ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,
zad skrit vsevprek posluša, kaj zijalo
neumno, kaj umetni od nje pravi.

Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;
ker ogleduje smôlec obuvalo,
jermenov, meni, da ima premalo;
kar on očita, koj Apel popravi.

Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
namest' da bi šel dalj po svoji poti,
ker čevlji so pogodu, méč se loti;

zavrne ga obraznik imenitni
in tebe z njim, kdor náp'čen si očitar
rekoč: »Le čevlje sodi naj Kopitar«

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi