Anton Kutej, slovenski duhovnik, * 13. julij 1909, Polzela, † 16. februar 1941, Dachau.

Anton Kutej
Rojstvo13. julij 1909({{padleft:1909|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})
Celovec
Smrt16. februar 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:2|2|0}}-{{padleft:16|2|0}}) (31 let)
Koncentracijsko taborišče Dachau
Državljanstvo Avstrija
Poklicduhovnik

Življenje uredi

Po maturi je vstopil v celovško semenišče, leta 1937 pa je v Železni Kapli imel novo mašo. Naslednje leto je šel za župnijskega upravitelja v Podgorje, leta 1939 pa za kaplana v Šmihel pri Pliberku. Ko je bil poklican k vojaškemu naboru, kjer je odkrito povedal, da je njegov materni jezik slovenski, so oblasti postale nanj pozorne. Po dobrem letu delovanja so ga za Veliko noč aretirali. Odpeljali so ga v Celovški zapor, nato pa brez sodne obravnave v Dachau. Po nekaj mesecih je bil prestavljen v taborišče v Mauthausnu, kjer je opravljal nevarna in težaška dela v kamnolomu. Po slabih štirih mesecih so ga (kot tudi druge duhovnike) prepeljali nazaj v Dachau. 16. februarja 1941 je od mučenja, stradanja in psihičnega pritiska umrl. Pokopali so ga 3. marca v Škocjanu in nihče ni smel vedeti za njegov pogreb. Marca leta 1994 je celovški škof dr. Egon Kapelari v Kutejevo počastitev odkril spominske plošče v Venčni vasi in Šmihelu na Koroškem.

Viri uredi

  • Palme mučeništva, Mohorjeva družba, Celje, 1994