Andrea Bolgi
Andrea Bolgi (22. junij 1605 – 1656) [5] je bil italijanski kipar, odgovoren za več kipov v baziliki svetega Petra v Rimu. Proti koncu življenja se je preselil v Neapelj, kjer je kiparil portretna doprsja. Umrl je v Neaplju med epidemijo kuge.[6]
| Andrea Bolgi | |
|---|---|
 | |
| Rojstvo | 21. junij 1605[1][2][…] Carrara |
| Smrt | 1656[1][4][…] Neapelj |
| Izobrazba | Firence |
| Poklic | kipar |
| Poznan po | kiparstvo |
| Pomembnejša dela | sveta Helena, |
| Gibanje | Barok |
| Meceni | Papež Urban VIII. Papež Inocenc X. Giovan Camillo Cacace |
Zgodnje življenje uredi
Bolgi se je rodil v mestu Carrara, kjer so obdelovali marmor.[7] Šolal se je v Firencah, ki so bile v 17. stoletju konservativno središče.
Leta 1626 je bil skupaj s Francescom Baratto poslan v Rim, kjer se je pridružil delavnici kiparjev Giana Lorenza Berninija,[8] na katere je vplival Berninijev baročni slog. Od leta 1626, pred razširitvijo Berninijevega ateljeja, je Bolgi nadomestil Giuliana Finellija (1601–1653) kot »edinega pomembnega moža« v Berninijevi delavnici, je opazil Rudolph Wittkower, ko je Bolgiju pripisal Doprsni kip Thomasa Bakerja, ki ga je začel Bernini, zdaj v muzeju Viktorije in Alberta.[9]
Sv. Peter uredi
Bolgi je ustvaril svojo Sveto Heleno (1629–1639) za eno od niš na križišču bazilike svetega Petra, eno izmed izbirnih naročil svoje generacije, za katero ga je nedvomno spodbujal Bernini.[10] Bolgi se je desetletje trudil za figuro, ki je poosebljala njegovo kariero in do neke mere njegovo slabost: Wittkower je pripomnil na njeno »klasicizirajočo hladnokrvnost, njeno dolgočasno natančnost«,[11] in njen položaj neposredno nasproti Berninijevega mojstrskega svetega Longina je vabil k nelaskavim primerjavam.[12]
Med letoma 1647 in 1650 so bili vsi ločni prostori nad oboki ladje sv. Petra zapolnjeni s štukaturami. Njihova izvedba je bila razdeljena med kiparje, ki so povezani z Berninijem, za katerega se zdi, da je imel ohlapen nadzor nad kompozicijami. V prvi niši na levi so bile izklesane figure Cerkve in Božje pravice izročene Bolgiju, ki je zanje prejel plačilo septembra 1647 in marca 1648. Papež Inocenc X. je bil nezadovoljen z Bolgijevimi figurami, ki so jih odstranili, prilagodili v zadovoljstvo vseh in ponovno namestili.[13]
Neapelj uredi
Po letu 1650 se je Bolgi preselil v Neapelj, kjer je bil znan po svojih portretnih doprsnih kipih. V Neapelj ga je poklical Giovan Camillo Cacace, odvetnik in član Accademia degli Oziosi. Za to stranko je Bolgi ustvaril dve skulpturi v družinski kapeli Cacace v San Lorenzo Maggiore. Klečeči figuri sta Giuseppe in Vittoria De Caro. Ikonografsko izhajajo iz sheme kipa Fabrizia Pignatellija, delo Michelangela Naccherina. Gibanje in vrtinčenje krp je jasen korak naprej v razvoju baročnega jezika, ki ga neapeljska javnost do takrat ni poznala. Pod skulpturami sta doprsna kipa Francesca De Cara in Giovana Camilla Cacaceja. Slednja slovi po nazorni upodobitvi stranke.
Glavna dela uredi
- 1629–1639: kip svete Helene v baziliki svetega Petra v Rimu
- 1634–1648: Druga drobna dela v sv. Petru
- 1637: Doprsni kip Laure Frangipani, podpisan in datiran (San Francesco a Ripa, Rim)
- Figure v kapeli Raimondi (San Pietro in Montorio, Rim)
- 1653: Kipi in doprsni kipi v kapeli Cacace, signirani in datirani, v San Lorenzo Maggiore v Neaplju
- 1653: Kandelaber v bronu, v cerkvi Santi Apostoli, Neapelj
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 Union List of Artist Names
- ↑ 2,0 2,1 British Museum person-institution thesaurus
- ↑ CERL Thesaurus — Consortium of European Research Libraries.
- ↑ Benezit Dictionary of Artists — OUP, 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7
- ↑ Tiraboschi, Girolamo (1786). Notizie de' pittori, scultori, incisori, e architetti natii degli stati del Serenissimo Signor Duca di Modena. Modena: Presso la Societa' Tipografica. str. 124.
- ↑ G. Tiraboschi.
- ↑ His early biography is in Lione Pascoli, Vite de' pittori, scultori ed architetti... (1736) vol. ii, 436-39, and in G.-B. Passeri, Vite de' pittori, scultori ed architetti... (1772), Jacob Hess, ed. (1934).
- ↑ Rudolf Wittkower, Bernini, passim.
- ↑ R. Wittkower, "Bernini Studies – II: The 'Bust of Mr Baker'", The Burlington Magazine 95 No. 598 (January 1953:18–22).
- ↑ Wittkower 1953:21.
- ↑ Wittkower, Art and Architecture... (1973:306)
- ↑ Robert Enggass, "New Attributions in St. Peter's: The Spandrel Figures in the Nave" The Art Bulletin 60.1 (March 1978:96–108) p. 100, quotes Roberto Cicognara's negative assessment in 1824.
- ↑ Enggass 1978: 96–108) pp 99–101.
Zunanje povezave uredi
- Roberto Piperno, "The statues in the octagon of St. Peter's" Brief survey of the commission overseen by Bernini.
- St Helen's statue in St Peter's