Amorejščina

Amorejščina je izumrli zgodnji semitski jezik, ki so ga v bronasti dobi govorila amorejska plemena, pomembna v starodavni zgodovini Bližnjega vzhoda. Znana je iz ugaritščine. Nekateri znanstveniki štejejo ugaritščino za najbolj zahodno in edino znano amorejsko narečje, ki se je ohranilo v pisni obliki[1][2][3] in neakadskih lastnih imenih, ki so jih akadski pisarji zabeležili v obdobjih vladavine Amoritov v Babiloniji (konec 3. in začetek 2. tisočletja pr. n. št.), zlasti iz Mariju in v manjši meri v Alalahu, Tell Harmalu in Hafadži. Imena se najdejo tudi v zgodnjih egipčasnih besedilih. Eno od njih je krajevno ime "Sənīr" (سنير. שְׂנִיר) za goro Hermon, znano iz Biblije (5. Mojzesova 3: 9).[4]

Amorejščina
Materni jezikLevant
Izumrl2. tisočletje pr. n. št.
afroazijski
  • semitski
    • osrednjeemitski
      • severozahodni semitski
        • Amorejščina
Narečja
Jezikovne kode
ISO 639-3Ni (mis)
Glottologamor1239

Amorejščino se uvršča med arhaične severozahodne semitske jezike, zaradi nekaj značilnosti pa jo je mogoče uvrstiti tudi drugače.

SkliciUredi

  1. Woodard, Roger D. (2008-04-10). The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.
  2. Goetze, Albrecht (1941). "Is Ugaritic a Canaanite Dialect?". Language. 17 (2): 127–138. doi: 10.2307/409619. ISSN 0097-8507. JSTOR 409619.
  3. Kaye, Alan S. (2007). Morphologies of Asia and Africa. Eisenbrauns. str. 49. ISBN 9781575061092.
  4. Woodard, Roger D. (2008-04-10). The Ancient Languages of Syria-Palestine and Arabia. Cambridge University Press. str. 5. ISBN 9781139469340.

ViriUredi

  • A. Andrason, J.-P. Vita. "Amorite: A Northwest Semitic Language?". Journal of Semitic Studies 63/1 ( 2018): 18-58.
  • D. Cohen. Les langues chamito-semitiques. Pariz: CNRS, 1985.
  • I. Gelb. "La lingua degli amoriti". Academia Nazionale dei Lincei. Rendiconti 8 (13 (1958)): 143–163.
  • H.B. Huffmon. Amorite Personal Names in the Mari Texts: A Structural and Lexical Study. Baltimore, 1965.
  • Remo Mugnaioni. “Notes pour servir d’approche à l’amorrite” Travaux 16 – La sémitologie aujourd’hui. Aix-en-Provence: Cercle de Linguistique d’Aix-en-Provence, Centre des sciences du language, 2000, str. 57–65.
  • M.P. Streck. Das amurritische Onomastikon der altbabylonischen Zeit, vol. 1: Die Amurriter, Die onomastische Forschung, Orthographie und Phonologie, Nominalmorphologie. Alter Orient und Altes Testament Band 271/1. Münster, 2000.