Ami-Sadukova Venerina tablica
Ami-Sadukova Venerina tablica (Enuma Anu Enlil, tablica 63) je zapis astronomskih opazovanj planeta Venere, ki se je ohranil na številnih klinopisnih tablicah iz 1. tisočletja pr. n.. št.. Domneva se, da so bili zapisi opazovanj prvič zbrani med vladavino Ami-Saduke, desetega kralja iz Prve babilonske dinastije in četrtega po Hamurabiju, ki je vladal okoli 1582-1562 pr. n. št. (kratka kronologija). Izvirno besedilo je verjetno iz sredine 17. stoletja pr. n. št..[1]
Na tablici so zapisani časi Venerinih vzhodov in njene prve in zadnje vidnosti nad obzorjem pred ali po sončnem vzhodu in sončnem zahodu v obliki lunarnih datumov. Opazovanja zajemajo obdobje 21 let.[2]
Viri uredi
Venerina tablica je del dolgega besedila Enuma anu enlil (Dnevi Anuja in Enlila), ki se ukvarja z babilonsko astrologijo. Večino besedila sestavljajo preroška znamenja, ki razlagajo nebesne pojave.
Najstarejša objavljena kopija tablice je iz 7. stoletja pr. n. št.. Izvira iz knjižnice v Ninivah in je zdaj razstavljena v Britanskem muzeju v Londonu. Prvi prevod sta pod naslovom Tablica o gibanju planeta Venere in njegovih vplivih objavila Henry Creswicke Rawlinson in George Smith leta 1870.
Trenutno je znanih dvajset popolnih ali delnih prepisov tega besedila, razdeljenih v šest skupin.[3] Najstarejši prepis, za katerega se domneva, da je Vir B, so odkrili leta 1924 v Kišu. Njegov izvirnik je bil napisan v Babilonu med vladanjem asirskega kralja Sargona II. (vladal 720-704 pr. n. št.).[4]
Razlaga uredi
Za izvirna opazovanja, opisana v tablici, so na začetku 20. stoletja predlagali več možnih datumov. Začetku opazovanj Venere ustrezajo leta 1702 pr. n. št., 1646 pr. n. št., 1582 pr. n. št. in 1550 pr. n. št., računana po dolgi, srednji, kratki oziroma ultra kratki kronologiji.
Pomembnost tablice za potrditev babilonska kronologije je prvi prepoznal nemški asiriolog Franz Xaver Kugler leta 1912, ko je z njeno pomočjo prepoznal Leto zlatega prestola (Venera, tablica K 160) kot osmo leto vladanja kralja Ami-Saduke. Od takrat se kopija iz 7. stoletja razlaga različno, ker se z njo poskuša podpreti več kronologij 2. tisočletja pr. n. št..
V razlagah zapisa astronomskih opazovanj Venere je še vedno veliko negotovosti.[5] Nekatere tablice so verjetno celo ponarejene. Možne so tudi popačitve opazovanj zaradi loma svetlobe v ozračju, na kar je opozoril armenski matematični fizik Vahe Gurzadyan.[6]
Sklici uredi
- ↑ R. Hobson. Exact Transmission of Texts in the First Millennium B.C.E.. Published PhD Thesis. Department of Hebrew, Biblical and Jewish Studies. University of Sydney. 2009.
- ↑ J.D. North. Cosmos: an illustrated history of astronomy and cosmology., University of Chicago Press, 2008. str. 41. ISBN 0-226-59441-6.
- ↑ E. Reiner, D.E. Pingree. Babylonian planetary omens, Volume 3. (Volume 2 of Bibliotheca Mesopotamica Babylonian Planetary Omens). str. 1. BRILL, 1998. ISBN 90-5693-011-7.
- ↑ H. Hunger, D.E. Pingree. Astral sciences in Mesopotamia. Part 1, Volume 44, str. 32. BRILL, 1999. ISBN 90-04-10127-6.
- ↑ V.G. Gurzadyan (2000). On the Astronomical Records and Babylonian Chronology. Akkadica 119-120: 175-184.
- ↑ V.G. Gurzadyan. The Venus Tablet and refraction. Akkadica 124 (2003): 13-17.