Odpre glavni meni

Amfibrah je vrsta ritma, ki je sestavljen iz treh zlogov, ki si sledijo tako: nepoudarjen, poudarjen in nepoudarjen. V pesmih s trozložnim merilom (daktil, anapest in amfibrah) je shema metra skoraj dosledno realizirana, jamb in trohej pa dopuščata značilne odklone od metrične sheme. Nenaglašene zloge označujemo z U, naglašene pa z –. Shema amfibraha je torej taka: U – U. Meje besed se redko ujemajo z mejami stopic. Amfibrah izvira iz antične Grčije, kjer so se izmenjevali dolgi in kratki glasovi. V zlogovnonaglasnem verzu se menjujejo naglašeni in nenaglašeni zlogi. Amfibraški verzi so lahko dolgi od 2 do nekako 16 zlogov, najpogostejši pa so 5, 6, 8, 9, 11 in 12 zložni.

PrimeriUredi

Amfibraški šesterec (U – U U – U)

Imam oblačilo
domačga padvana,
ženica pa krilo
iz pravga mazlana;
(Valentin Vodnik: Zadovoljni Kranjec)

Amfibraški deveterec (U – U U – U U – U)

Le celico naj'no zapriva,
prostosti svetá, ne želiva!
(France Prešeren: Nuna)

Amfibraški enajsterec (U – U U – U U – U U –)

Zató, de b' od ženskih ne bil zapeljan,
podál na otòk se je sveti Senán;
valovi šumijo okrog in okrog,
otòk ni dotaknjen od ženskih bil nog.
(France Prešeren: Sveti Senan)

Amfibraški dvanajsterec (U – U U – U U – U U – U)

Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele,
al lepši od Urške bilo ni nobene,
nobene očem bilo bolj zaželene
ob času nje cvetja dekleta ne žene.
(France Prešeren: Povodni mož)

Ni nujno, da imajo vsi verzi v neki pesmi enako število zlogov. V pesmi Franceta Prešerna V spomin Valentina Vodnika se izmenjujejo 6-zložni in 5-zložni verzi, da ima vsaka kitica shemo: Amf 6565. Gre torej za preplet amfibraškega šesterca in peterca.

V Arabje pušavi
se tiček rodi;
v odljudni gošavi
sam zase živi.

Lahko pa je razlike tudi za več kot en zlog. V libretu za opereto Belin Janeza Damascena Deva dobimo tako shemo vsake kitice: Amf 6565335665.

Vozimo, sestrice!
Vozimo srčnu:
Gibájmo ročice,
Veslajmo ročnu!
Gonimo!
Trudimo!
Korajžnu vesle!
Kalimo! valajmo!
Penimo! mejšajmo!
Neutrudne morje!

Viri in literaturaUredi

  • Aleksander BJELČEVIČ, 2001: Prešernove tradicionalne verzno-kitične oblike. F. Prešeren - A. S. Puškin (ob 200-letnici njunega rojstva). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. 155–170.
  • – – 2000: Začetki slovenskega posvetnega verza (od Pisanic do Prešerna). 36. SSJLK. Ljubljana: Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete. 317–333.
  • Tone PRETNAR, 1997: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
  • Mihail Leonovič GASPAROV, 1996: A history of European versification. Oxford: Clarendon press.
  • Aleksander Vasil'evič ISAČENKO, 1975: Slovenski verz. Ljubljana: Partizanska knjiga, enota Znanstveni tisk.

Glej tudiUredi