Altiplano Cundiboyacense

visoka planota v kolumbijskih Andih

Altiplano Cundiboyacense [altiˈplano kundiβoʝaˈsense] je visoka planota v Cordilleri Oriental kolumbijskih Andov, ki pokriva dele departmajev Cundinamarca in Boyacá. Altiplano ustreza starodavnemu ozemlju ljudstva Muisca. Altiplano Cundiboyacense obsega tri značilne ravninske regije; savana Bogotá, dolini Ubaté in Chiquinquirá ter dolini Duitama in Sogamoso. Povprečna nadmorska višina altiplana je približno 2600 metrov nad morsko gladino, vendar se giblje od približno 2500 metrov do 4000 metrov.

Altiplano Cundiboyacense
Tipična pokrajina Altiplana, blizu Arcabuca, departma Boyacá
Nadm. višina dna0,650 m
Površina25.000
Geografija
DržavaKolumbija
Zvezna državaDepartma Cundinamarca in Boyacá
RegijaAndska naravna regija
Koordinati5°25′08″N 73°25′17″W / 5.41889°N 73.42139°W / 5.41889; -73.42139
RekaBogotá, Teusacá, Torca, Juan Amarillo, Fucha, Tunjuelo

Etimologija

uredi

Altiplano v španščini pomeni "visoka planota", drugi del je kombinacija departmajev Cundinamarca in Boyacá.

Geografija

uredi

Meje Altiplana niso strogo določene. Visoko planoto obdajajo višje gore vzhodnih verig, z gorami Sumapaz na jugu in Chingaza na vzhodu. Dolina Tenza je vzhodno od Altiplana, Ocetá Páramo in kanjon Chicamocha pa severovzhodno.

Podenote

uredi

Altiplano je razdeljen na tri glavne doline, od severovzhoda do jugozahoda:

Podnebje

uredi

Povprečna temperatura na Altiplano Cundiboyacense je 14 °C, v razponu od 0 °C do 24 °C. Najbolj suhi meseci v letu so od decembra do marca, medtem ko je dež pogostejši v aprilu, maju, septembru, oktobru in novembru. Od junija do avgusta pihajo močni vetrovi. Toča je na Altiplanu pogosta.[1]

Páramo

uredi

Altiplano Cundiboyacense je obdan z različnimi edinstvenimi andskimi ekosistemi in jih vsebuje; páramo 60 % vseh páramov na svetu je v Kolumbiji. (Natančneje, v departmaju Boyacá z najbolj relativnim območjem páramo).[2] Boyacá je departma, kjer je 18,3 % celotne nacionalne površine.[3] Na jugu je Sumapaz páramo (največji na svetu) naravna meja Altiplana. Chingaza vsebuje páramo vegetacijo, prav tako najlepši je Ocetá páramo na severovzhodu.[4] Na Altiplanu páramo ustvarja mikroklima okolice jezera Iguaque.

Panorama "Playa de los Frailejones" na Ocetá páramo

Gospodarstvo

uredi

Mesto Bogotá je skupaj z več okoliškimi mesti pomembno industrijsko in storitveno središče. Mesti Bogotá in Tunja sta pomembni univerzitetni središči.

Mesto Tunja izstopa kot drugo najpomembnejše mesto na celotnem altiplanu, poleg tega, da je najbolje ohranjeno zgodovinsko središče Kolumbije postalo pomembno turistično in kulturno središče, uradno razglašeno za nacionalni spomenik.

V Zipaquirá, Cajicá, Nemocón in Sesquilé so pomembni rudniki in obrati za rafiniranje soli.

Glavna dejavnost zunaj mest, je kmetijska dejavnost, kjer izstopajo mlečni izdelki ter pridelki krompirja in koruze. Gojijo se tudi pšenica, ječmen, soja, breskev, drevesni paradižnik, Physis peruviana uchuva, robidnica, v Sabana de Bogotá so pomembne cvetlične kulture.

Mesta

uredi
 
Solna katedrala Zipaquirá je v centru Altiplana

Najpomembnejše mesto na Altiplano Cundiboyacense Bogotá. Druga mesta od severovzhoda do jugozahoda so:Sogamoso, Duitama, Chiquinquirá, Villa de Leyva, Tunja, Ubaté, Suesca, Tocancipá, Zipaquirá, Cajicá, Chía, Facatativá, Soacha.

Hidrologija

uredi
 
Karta porečja reke Bogotá
 
Reka Suárez teče po severnem delu Altiplana.
 
Jezero Tota, največje kolumbijsko jezero je na severovzhodu Altiplana.
 
Slapovi Tequendama so veličastni slapovi Altiplano Cundiboyacense, in so na jugozahodu.
 
Mokrišče Santa María del Lago

Altiplano Cundiboyacense ima številne reke in jezera.

Porečje reke Magdalene
  • reka Bogotá
levo
Teusacá, Juan Amarillo, Fucha, Tunjuelo, Soacha
desno
Neusa, Río Frío, Bojacá, Subachoque, Sogamoso, Chicamocha, Suárez, Ubaté
Porečje reke Orinok, via reke Meta
Cravo Sur, Cusiana, Guavio, Lengupá, Upía

Jezera

uredi
Naravna
  • jezero Tota, največje v Kolumbiji
  • jezero Fúquene
  • jezero Guatavita
  • jezero Herrera
  • jezero Iguaque
  • jezero Siecha
  • jezero Suesca
Umetna: zbiralniki La Copa, El Muña, Neusa, San Rafael, Sisga, Sochagota, Tominé, Herrera (since 1973)

Slapovi

uredi
  • Slapovi Tequendama

Mokrišča

uredi
  • El Burro
  • Capellanía
  • La Conejera
  • Córdoba
  • La Florida
  • Guaymaral y Torca
  • La Isla
  • Jaboque
  • Maiporé
  • Meandro del Say
  • El Salitre
  • Santa María del Lago
  • Techo
  • Tibabuyes
  • Tibanica
  • La Vaca

Sklici

uredi
  1. (špansko) Climates of various cities of Colombia
  2. »Five unmissable Colombian páramos begging to be explored«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 29. junija 2018. Pridobljeno 3. decembra 2021.
  3. Nieto Escalante et al., 2010, p.75
  4. Wills et al., 2001, p.117

Zunanje povezave

uredi