Alojzijevišče, Ljubljana

Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani. Leta 1845 je škof odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozi­dal. Zavod in zgradba sta ime dobila po zavetniku mladine in študentov, italijanskem jezuitskem redovniku Alojziju Gonzagu (1568-1591), zavetniku mladine.[1] Na pročelju stavbe je star napis COLLEGIUM ALOYSIANUM, v veži ob vratih pa sta vzidani marmorni plošči z napisom FACULTAS THEOLOGICA LABACENSIS (Ljubljanska teološka fakulteta) in SEMINARIUM ARTIS SACRAE (Seminar svete vede).

Alojzijevišče
pogled na stavbo s Poljanske ceste
Alojzijevišče, Ljubljana se nahaja v Ljubljana-center
Alojzijevišče, Ljubljana
Lega na zemljevidu centra Ljubljane
Splošni podatki
Tipsemenišče
LokacijaPoljane, Ljubljana
NaslovPoljanska cesta 4, Ljubljana
Koordinati46°3′2.35″N 14°30′41.70″E / 46.0506528°N 14.5115833°E / 46.0506528; 14.5115833Koordinati: 46°3′2.35″N 14°30′41.70″E / 46.0506528°N 14.5115833°E / 46.0506528; 14.5115833
Dokončano1846
Projektiranje in gradnja
ArhitektMatevž Medved

Trenutno večino stavbe zavzema Teološka fakulteta v Ljubljani, medtem ko se v njej nahajajo še: Škofijska univerzitetna pastorala Ljubljana, Mlada Karitas (Young Caritas), Škofijska knjižnica in Orglarska šola v Ljubljani.

Zgodovina uredi

Alojzijevišče, ki ga je gradil zidarski mojster Matevž Medved (* 1796 v Cerkljah, † 1865 v Cerkljah),[2] je omogočalo dijakom iz revnih družin študij na gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1919 se v zgradbi nahaja Teološka fakulteta v Ljubljani. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910 – še pet let zatem, ko je ljubljanski škof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Poslopje in vrt Alojzijevišča sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, zatem pa Teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1919.

Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je nemoteno potekal vse do pričetka druge svetovne vojne in v manjšem obsegu vse do leta 1943; po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so bila predavanja prepovedana in večji del Alojzijevišča je bil preurejen v vojašnico.[3]

Maja 1945 je vojaške prostore Alojzijevišča zavzela Jugoslovanska armada; slednja je v teh prostorih ostala vse do konca študijskega leta 1946/47, nakar se je ponovno vzpostavil študij.[4] Med letoma 1947 in 1949 je bila v prostorih Alojzijevišča tudi Agronomska fakulteta v Ljubljani.[4] V letih 1970–1972 je ob sta­rem Alojzijevišču zrastel prizidek Teološke fakultete.

Od študijskega leta 2011/12 v prostorih deloma deluje tudi Fakulteta za poslovne vede v Ljubljani.

Osebnosti uredi

Rektorji/Prefekti
Predavatelji
Gojenci

Gojenci Alojzijevišča so med drugimi bili: Franc Bernik[7], Izidor Cankar[8], Matej Frelih, Josip Jurčič[9], Dragotin Kette[10], Valentin Lah, Fran Levstik, Josip Marn, Ferdinand Pogačnik, Ivan Resman[11], Jožef Resnik, Josip Stritar[12], Luka Svetec[13], Ivan Štrukelj, Ivan Tavčar[14], Ferdinand Ullrich, Janez Urbas, Peter Urh, Tomo Zupan, Valentin Žun,...

Viri in opombe uredi

  1. Družina.si - Ali veste?
  2. »Cerklje.si - Matevž Medved«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2009. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  3. Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 71.
  4. 4,0 4,1 Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 73.
  5. Gorenjci.si - Gogala, Janez[mrtva povezava]
  6. Josip Lesar: Janez Gogala. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
  7. Kamra.si - Franc Bernik[mrtva povezava]
  8. SUZD.si - Andrej Rahten, Izidor Cankar. Diplomat dveh Jugoslavij
  9. Ivan Grafenauer: Josip Jurčič. Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja. Ljubljana: SAZU, 2009.
  10. »Ilirska-bistrica.si - Dragotin Kette«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  11. »Gorenjci.si - Resman, Ivan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  12. »Velike-lasce.si - Josip Stritar«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2011. Pridobljeno 12. novembra 2011.
  13. Kamra.si - Luka Svetec[mrtva povezava]
  14. Gorenjskiglas.si - Gimnazijec v Ljubljani in Novem mestu, študent na Dunaju[mrtva povezava]

Glej tudi uredi