Alojzijevišče, Ljubljana
Alojzijevišče ali Alojzijev zavod je bil vzgojni zavod, dijaško semenišče, ki ga je leta 1846 ustanovil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf (14. junij 1782, Idrija, † 7. februar 1859, Ljubljana) na Poljanski cesti v Ljubljani. Leta 1845 je škof odkupil hišo z vrtom na današnji Poljanski cesti in jo na svoje stroške obnovil in dozidal. Zavod in zgradba sta ime dobila po zavetniku mladine in študentov, italijanskem jezuitskem redovniku Alojziju Gonzagu (1568-1591), zavetniku mladine.[1] Na pročelju stavbe je star napis COLLEGIUM ALOYSIANUM, v veži ob vratih pa sta vzidani marmorni plošči z napisom FACULTAS THEOLOGICA LABACENSIS (Ljubljanska teološka fakulteta) in SEMINARIUM ARTIS SACRAE (Seminar svete vede).
| Alojzijevišče | |
|---|---|
 pogled na stavbo s Poljanske ceste | |
  Lega na zemljevidu centra Ljubljane | |
| Splošni podatki | |
| Tip | semenišče |
| Lokacija | Poljane, Ljubljana |
| Naslov | Poljanska cesta 4, Ljubljana |
| Koordinati | 46°3′2.35″N 14°30′41.70″E / 46.0506528°N 14.5115833°E |
| Dokončano | 1846 |
| Projektiranje in gradnja | |
| Arhitekt | Matevž Medved |
Trenutno večino stavbe zavzema Teološka fakulteta v Ljubljani, medtem ko se v njej nahajajo še: Škofijska univerzitetna pastorala Ljubljana, Mlada Karitas (Young Caritas), Škofijska knjižnica in Orglarska šola v Ljubljani.
Zgodovina
urediAlojzijevišče, ki ga je gradil zidarski mojster Matevž Medved (* 1796 v Cerkljah, † 1865 v Cerkljah),[2] je omogočalo dijakom iz revnih družin študij na gimnaziji v Ljubljani. Od leta 1919 se v zgradbi nahaja Teološka fakulteta v Ljubljani. Svojo nalogo je zavod opravljal do leta 1910 – še pet let zatem, ko je ljubljanski škof Jeglič ustanovil Zavod sv. Stanislava v Šentvidu. Poslopje in vrt Alojzijevišča sta vzela v najem najprej ljubljansko bogoslovje, zatem pa Teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1919.
Študij na Teološki fakulteti v Ljubljani je nemoteno potekal vse do pričetka druge svetovne vojne in v manjšem obsegu vse do leta 1943; po italijanski kapitulaciji septembra 1943 so bila predavanja prepovedana in večji del Alojzijevišča je bil preurejen v vojašnico.[3]
Maja 1945 je vojaške prostore Alojzijevišča zavzela Jugoslovanska armada; slednja je v teh prostorih ostala vse do konca študijskega leta 1946/47, nakar se je ponovno vzpostavil študij.[4] Med letoma 1947 in 1949 je bila v prostorih Alojzijevišča tudi Agronomska fakulteta v Ljubljani.[4] V letih 1970–1972 je ob starem Alojzijevišču zrastel prizidek Teološke fakultete.
Od študijskega leta 2011/12 v prostorih deloma deluje tudi Fakulteta za poslovne vede v Ljubljani.
Osebnosti
uredi- Rektorji/Prefekti
- 1846–neznano: Janez Zlatoust Pogačar
- 1861–62: Janez Bonač
- 1862–67: Tomo Zupan
- 1867-81: Janez Gogala[5][6]
- neznano–1899: Josip Benkovič
- Josip Gruden
- Predavatelji
- Gojenci
Gojenci Alojzijevišča so med drugimi bili: Franc Bernik[7], Izidor Cankar[8], Matej Frelih, Josip Jurčič[9], Dragotin Kette[10], Valentin Lah, Fran Levstik, Josip Marn, Ferdinand Pogačnik, Ivan Resman[11], Jožef Resnik, Josip Stritar[12], Luka Svetec[13], Ivan Štrukelj, Ivan Tavčar,[14] Ferdinand Ullrich, Janez Urbas, Peter Urh, Tomo Zupan, Valentin Žun, ...
Viri in opombe
uredi- ↑ Družina.si - Ali veste?
- ↑ »Cerklje.si - Matevž Medved«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. maja 2009. Pridobljeno 12. novembra 2011.
- ↑ Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 71.
- ↑ 4,0 4,1 Bogdan Kolar: Delovanje Teološke fakultete med letoma 1919 in 1952. v 90 let Teološke fakultete v Ljubljani (Ljubljana, 2009), 73.
- ↑ Gorenjci.si - Gogala, Janez[mrtva povezava]
- ↑ Josip Lesar. »Janez Gogala«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ Kamra.si - Franc Bernik[mrtva povezava]
- ↑ SUZD.si - Andrej Rahten, Izidor Cankar. Diplomat dveh Jugoslavij
- ↑ Ivan Grafenauer. »Josip Jurčič«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
- ↑ »Ilirska-bistrica.si - Dragotin Kette«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2020. Pridobljeno 12. novembra 2011.
- ↑ »Gorenjci.si - Resman, Ivan«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 12. novembra 2011.
- ↑ »Velike-lasce.si - Josip Stritar«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. avgusta 2011. Pridobljeno 12. novembra 2011.
- ↑ Kamra.si - Luka Svetec[mrtva povezava]
- ↑ Naglič, Miha (12. oktober 2011). »Gimnazijec v Ljubljani in Novem mestu, študent na Dunaju«. Gorenjski glas. Pridobljeno 23. novembra 2024.
Glej tudi
uredi