Odpre glavni meni

Al-Khazneh (arabsko الخزنة; 'Zakladnica') tudi Khazne al-Firaun (arabsko خزنة الفرعون Chaznat al-Firʿaun‚ ‚Faraonova zakladnica‘), je ena najizrazitejših stavb v starodavnem arabskem mestu Nabatejskega kraljestva, Petra. Kot pri večini drugih stavb v tem starodavnem mestu, vključno s samostanom (arabsko Ad Deir), je bila ta struktura izklesana v peščenjak.

Al-Khazneh
Al Khazneh Petra edit 2.jpg
Unescova svetovna dediščina
DelPetra
LegaJordanija Jordanija
Koordinati30°19′19″N 35°27′05″E / 30.32206°N 35.45145°E / 30.32206; 35.45145Koordinati: 30°19′19″N 35°27′05″E / 30.32206°N 35.45145°E / 30.32206; 35.45145
Kriterijkulturno: i, iii, iv
Referenca326
Vpis1985 (9. zasedanje)
Al-Khazneh is located in Jordanija
Al-Khazneh
Lega: Al-Khazneh
Detajl fasade.

Verjamejo, da je struktura mavzolej nabatejskega kralja Areta IV. iz 1. stoletja našega štetja. Konstrukcijo so izdelali najeti grški mojstri. [1][2][3][4] Je ena izmed najbolj priljubljenih turističnih znamenitosti v Jordanije in regije. Postalo je znana kot Al-Khazneh ali Zakladnica v začetku 19. stoletja, po tem, da so beduini verjeli, da so tukaj zapuščeni zakladi.

Vsebina

ZgodovinaUredi

 
Prvi pogled na Zakladnico (Al-Khazneh) v Petri po izhodu iz Siqa.

Al-Khazneh je bila prvotno zgrajena kot mavzolej in grobnica v začetku 1. stoletja, ko je vladal Areta IV. Filopatris. [5] Arabsko ime zakladnica izhaja iz legende, da so banditi ali pirati skrili svoj plen v kamen na drugem nadstropju. Na žarah je vidna znatna škoda od krogel. Lokalno izročilo pripisuje to beduinom, ki naj bi streljali na žare v začetku 20. stoletja v upanju, da jih razbijejo in s tem pridejo do zaklada. A okrasna žara je v resnici trden peščenjak. Druga legenda pravi, da deluje kot zakladnica egiptovskega faraona v času Mojzesa (Khaznet Far'oun). [5]

Mnogi arhitekturni detajli stavbe so erodirali v zadnjih dvatisoč letih, odkar so stavbo izklesali in izrezali iz pečine. Skulpture naj bi bile različne mitološke figure, povezane s posmrtnim življenjem. [6] Figure na zgornji ravni so plešoče Amazonke z dvojnimi sekirami. Na vhodu sta figuri Kastorja in Polidevka, ki sta živela na Olimpu in deloma v podzemlju.

OpisUredi

 
1934, brez tretjega stebra z leve

Fasada Zakladnice je verjetno najbolj znana v Petri. Je skoraj 40 metrov visoka in 25 metrov široka in je bila zasnovana v helenističnem slogu. Ime so ji dali beduini. Ti so sumili o bogatem zakladu v veliki žari na vrhu fasade. Vendar stavba ni zakladnica, temveč grobnica. Mogoče je bila ustvarjena za nabatejskega kralja Areta IV., ki je vladal od okoli leta 9. pr. n. št. do 40. n. št. Drugi raziskovalci datirajo Al-Khazneh šele v 2. stoletje, v čas cesarja Hadrijana. Nad portikom šestih korintskih stebrov se dviga majhenpolkrožen tolos, ki ga obdajata dva templja s polzatrepom. Med stebri so preostali reliefi. Na vrhu okroglega templja se lahko vidijo luknje na 3,5-m visoki žari od streljanja. Žara je, tako kot celotna stavba in druge kraljeve grobnice Petre, predvsem iz trdne kamnine.

Dve stranski komori, ki sta vrezani v skalo in glavna komora so brez okrasa in prazne. Desni atrij je verjetno vseboval sarkofag. Glavna komora je bila pravokotna in imela dve stranski in glavno nišo.

Leta 2003, neposredno pred Zakladnico, je izkopaval dr. Suleimana Farajata. Odvisno od vira so bile odkrite tri do štiri prej neznane pokopne komore. Te so nad prvotnimi tlemi (približno 4-6 metrov pod trenutnim nivojem). Vsebovale so tudi ostanke človeških okostnjakov. Zaradi pomanjkanja sredstev je bil del izkopavanj za zdaj ponovno zapolnjen. [7][8]

Učinek turizmaUredi

Leta 1812 je mesto Petra in Al-Khazneh ponovno odkril švicarski raziskovalec Johann Ludwig Burckhardt. Ker je Zahodna Evropa še naprej raziskovala Bližnji vzhod, se je turizem razširil. Do leta 1920 je bil blizu Petre odprt majhen hotel. Medtem ko Petra ni bila tako priljubljena, kot so bila večja mesta, kot je Kairo, je turizem začel spreminjati gospodarstvo in socialno strukturo ljudi beduinov, ki so živeli v bližini [9].

Turizem je zdaj glavni vir dohodka v Jordaniji. [10] Hoteli, trgovine in restavracije so nekaj kilometrov oddaljeni od Petre, ki je ogrožena zaradi vpliva povečanega turizma.

Vlažnost zaradi velikih množic ljudi, ki obiščejo arheološko najdišče, lahko povzroči poškodbe suhega peščenjaka. Na stenah in stebrih so se pojavile bele lise stearinske kisline. Sama površina Al-Khazneh se je v manj kot desetih letih izrabila za 40 mm zaradi dotikanja ali drgnjenja.

V popularni kulturiUredi

Zakladnica se je pojavila v mnogih hollywoodskih filmih, kjer je postal poseben slog, potem ko je nastopala v prizorih v priljubljenem filmu Indiana Jones in zadnja križarska vojna (1989), v katerem se zdi, kot vhod v končno počivališče Svetega grala blizu Hataya, Notranji prizori templja so bili posneti v Elstree Studios v Angliji.

Starodavne megastrukture: Petra, televizijska serija kanala National Geographic, je posvečena Al-Khaznehu in pojasnjuje, kako jo je ustvarila človeška iznajdljivost in pogumno prizadevanje.

Zakladnica je tudi v Hergéjevem The Red Sea Sharks, ena od Adventures of Tintin, Sinbad and the Eye of the Tiger, Sky 1, popotniška serija An Idiot Abroad, zgodovinska serija The Naked Archaeologist in korejska drama Misaeng.

SkliciUredi

  1. Egger, Vernon O. (2016). A History of the Muslim World to 1405: The Making of a Civilization. Routledge. str. 17. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  2. McKenzie, Judith (2007). The Architecture of Alexandria and Egypt, C. 300 B.C. to A.D. 700, Volume 63. Yale University Press. str. 97. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  3. Egger, Vernon O. (2017). A History of the Muslim World to 1750: The Making of a Civilization. Routledge. str. 56. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  4. Stewart, Andrew (2014). Art in the Hellenistic World: An Introduction. Cambridge University Press. str. 18. Pridobljeno dne 15 April 2018. 
  5. Aretas, I. "Petra: History, Myth, and Earthquakes" (PDF). str. 2–3. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 28 December 2004. Pridobljeno dne 23 December 2009. 
  6. "Petra Map & Monuments". AtlasTours.net. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 4 January 2010. Pridobljeno dne 23 December 2009. Its elaborately carved facade is alive with a cast of Nabataean deities and mythological characters ... All are funerary symbols. 
  7. Petra - Stadt im Fels, zuletzt abgerufen am 28. März 2015.
  8. The Tombs of Petra, zuletzt abgerufen am 28. März 2015.
  9. Shoup, John (Spring 1985). "The Impact of Tourism on the Bedouin of Petra". Middle East Journal 39 (2): 277–291. JSTOR 4327067. 
  10. http://www.ccsenet.org/journal/index.php/ass/article/view/11492/8060

Zunanje povezaveUredi