Ahemen (staroperzijsko Haxāmaniš) je bil eponimni mitološki začetnik Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, * okoli 705 pr. n. št., † okoli 675 pr. n. št.[1]

Ahemen
Epski prednik Ahemenidske dinastije
Kralj Perzije
Vladanje680? – okoli 675 pr. n. št.
NaslednikTeisp
Rojstvo8. stoletje pr. n. št.
Iran
Smrt7. stoletje pr. n. št.
Iran
PotomciTeisp
StaroperzijskoHaxāmaniš
RodbinaAhemenidi

Razen tega, da je bil domnevni ustanovitelj dinastije, o njem ni nič znanega. Povsem mogoče je, da je samo mitološka osebnost, če je bil zgodovinska osebnost, pa je živel na koncu 8. stoletja pr. n. št. in v prvi četrtini 7. stoletja pr. n. št.[2]

Ime uredi

Sodobno perzijsko ime هخامنش, Ahemenes, grško Ἀχαιμένης, Achaiménēs in latinsko Achaemenes izhajajo iz staroperzijskega imena Haxāmaniš. Na trojezičnem Behistunskem napisu Dareja I. je njegovo ime elamščini zapisano kot Ha-ak-ka-man-nu-iš in akadščini kot A-ḫa-ma-ni-iš-ʾ. Staroperzijsko osebno ime izhaja iz izrazov haxā- (sanskrt sakha) – prijatelj in manahmoč razmišljanja, kar bi lahko pomenilo imeti prijateljev um.[3] Sodobne razlage izraz haxā- tolmačijo kot privrženec.

Zgodovina uredi

Behistunski napis, napisan leta 490 pr. n. št., prikazuje Ahemena kot očeta Teispa, prednika Kira II. Velikega in Dareja I.[2] Herodotove zgodbe iz 5. stoletja pr. n. št. pripovedujejo v bistvu enako zgodbo, vendar združujejo dve vzporedni liniji potomcev »Teispa, sina Ahemena«.

Razen kratkih omemb imena ni o njem nobenega podatka niti v domačih niti v zgodovinopisnih virih. Ahemen je mogoče mitološki in ne zgodovinski prednik Ahemenidov.[2][4] Antični grški pisci so ohranili več legend, povezanih z Ahemenom.[5] Psevdo Platonov Prvi Alkibiad prikazuje Ahemena kot junaka, ustanovitelja Persái (Perzije), na enak način kot so Grki sami sebe opisovali kot Herkulove potomce, in da sta Herkul in Ahemen sinova Zevsovega sina Perzeja. Domneva se, da so Ahemena poistovetili s Perzom, sinom Perzeja in Andromede, ki je v grški mitologiji prikazan kot prednik Perzijcev. Druga inačica zgodbe pravi, da je bil Ahemen sin Egeja. Klavdij Elian v De natura animalum pravi, da je Ahemena vzredil orel.[6]

Mogoče je tudi, da je Darejeva trditev na Behistunskem napisu, da je Ahemenov potomec, njegova izmišljotina, s katero je upravičeval polastitev prestola. Kir II. v podrobnem rodoslovju na Kirovem valju Ahemena sploh ne omenja.[2] Prepričanje, da je patronim haxāmanišiyaiz [plemena] Ahemena na napisu v Pasargadu napisal Kir II., zdaj ne velja več, ker je bil po njegovi smrti morda napisan na ukaz Dareja I.[2][7] Če je to res, je lahko Darej I. ustvaril tudi Ahemena, da bi legitimiral svojo dinastično povezavo s Kirom Velikim.[8] Darej bi z delitvijo Kirovih in svojih prednikov veliko pridobil, verjetno veliko več kot s svojo kasnejšo poroko s Kirovo hčerko Atoso.

Kakor koli že, Ahemenidi od Dareja dalje so ustanovili svojo dinastijo. Če je Ahemen resnično živel, bi lahko bil vojščak-poglavar iz 7. stoletja pr. n. št., ki je vodil Perzijce ali perzijsko pleme kot vazal Medijskega cesarstva.

Sklici uredi

  1. CHRONOLOGY OF IRANIAN HISTORY PART 1 iranicaonline.org.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 M. A. Dandamayev (1983). Achaemenes". Encyclopædia Iranica, vol. I, fasc. 4, Costa Mesa: Mazda, str. 414.
  3. Rüdiger Schmitt (1983). Achaemenid dynasty. Encyclopædia Iranica, vol. I, fasc. 4, Costa Mesa: Mazda, str. 414–426.
  4. Stephen Bourke, ur. The Middle East: The Cradle of Civilization Revealed. str. 216.
  5. Jan Tavernier (2007). Iranica in the Achaemenid Period (ca. 550-330 B.C.): Linguistic Study of Old Iranian Proper Names and Loanwords, Attested in Non-Iranian Texts. Peeters, ISBN 90-429-1833-0.
  6. Klavdij Elian. De natura animalum 12.21.
  7. Bruce Lincoln. Religion, empire, and torture: the case of Achaemenian Persia, 2007, University of Chicago Press, str. 4-5.
  8. Jamie Stokes (2009). Encyclopedia of the Peoples of Africa and the Middle East, Volume 1. Infobase Publishing. str. 2–3. ISBN 978-0-8160-7158-6.
Ahemen
Rojen: 8. stoletje pr. n. št. Umrl: 7. stoletje pr. n. št.
Predhodnik: 
nihče
Kralj Perzije Naslednik: 
Teisp Anšanski