Afrikanščina

Afrikanski jezik (izvirno Afrikaans, imenovan tudi burščina, burski jezik) spada v germansko vejo indoevropskih jezikov. Jezik je nastal na temelju dialektov nizozemščine, ki so jih po 17. stoletju govorili priseljenci v južni del Afrike. Govorijo ga v Republiki Južni Afriki in Namibiji, redko pa tudi v Bocvani, Zimbabveju in Zambiji.

Afrikanščina
Afrikaans
Izgovorjavaɐfriˈkɑːns
Materni jezikRepublika Južna Afrika, Namibija
Št. maternih
govorcev
7,1 milijona (2011 popis)[1][2]
Skupaj: 15–23 milijonov[n 1]
Pisavalatinica (afrikanska abeceda)
afrikanska Braillova pisava
Uradni status
Uradni jezik
Zastava Južne Afrike Južna Afrika
Priznani manjšinski
jezik
RegulatorDie Taalkommissie
Jezikovne kode
ISO 639-1af
ISO 639-2afr
ISO 639-3afr
Glottologafri1274
Linguasphere52-ACB-ba
{{{mapalt}}}
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Precejšnje razlike med dialekti nizozemščine na jugu Afrike in evropsko nizozemščino so obstajale že konec 18. stoletja, vendar je bila afrikanščina kot samostojen jezik uveljavljena šele v zgodnjem 20. stoletju, ko je bil razvit tudi poseben pravopis, ki je nadomestil pravopis evropske nizozemščine.

Afrikanščina v primerjavi z nizozemščino ima svoje lastne značilnosti na področju oblikoslovja, prav tako pa v njej najdemo številne izposojenke iz afriških jezikov in angleščine.

OpombeUredi

  1. Kar sledi so ocene. Afrikanščina ima 16,3 milijona govorcev; glej de Swaan 2001, str. 216. Afrikanščina ina skupaj 16 milijonov govorcev; glej Machan 2009, str. 174. Okoli 9 milijonov ljudi govori afrikanščino kot drugi ali tretji jezik; glej Alant 2004, str. 45, Proost 2006, str. 402. Afrikanščina ima čez 5 milijonov maternih govorcev in 15 milijonov govorcev drugega jezika; glejRéguer 2004, str. 20. Afrikanščina ima približno 6 milijonov maternih govorcev in 16 milijonov govorcev drugega jezika; glej Domínguez & López 1995, str. 340. V Južni Afriki, čez 23 milijonov ljudi govori afrikanščino, od tega jih tretjina govori kot prvi jezik ; glej Page & Sonnenburg 2003, str. 7.

SkliciUredi

  1. http://www.statssa.gov.za/Census2011/Products/Census_2011_Census_in_brief.pdf
  2. 209.000 izven Južne Afrike leta 2006 (Afrikanščina referenca v Ethnologue (17. izd., 2013))

BibliografijaUredi

  • de Swaan, Abram (2001), Words of the world: the global language system, A. de Swaan, pridobljeno dne 2010-06-03
  • Machan, Tim William (2009), Language anxiety: conflict and change in the history of English, Oxford University Press, pridobljeno dne 2010-06-03
  • Alant, Jaco (2004), Parlons Afrikaans (francoščina), Éditions L'Harmattan, pridobljeno dne 2010-06-03
  • Proost, Kristel (2006), Proost, Kristel; Winkler, Edeltraud (ur.), "Von Intentionalität zur Bedeutung konventionalisierter Zeichen", Studien zur Deutschen Sprache (nemščina), Gunter Narr Verlag, pridobljeno dne 2010-06-03 |contribution=neupoštevan (pomoč)
  • Réguer, Laurent Philippe (2004), Si loin, si proche...: Une langue européenne à découvrir : le néerlandais (francoščina), Sorbonne Nouvelle, pridobljeno dne 2010-06-03
  • Réguer, Laurent Philippe (2004), Si loin, si proche...: Une langue européenne à découvrir : le néerlandais (francoščina), Sorbonne Nouvelle, pridobljeno dne 2010-06-03
  • Page, Melvin Eugene; Sonnenburg, Penny M. (2003), Colonialism: an international, social, cultural, and political encyclopedia, Melvin E. Page, pridobljeno dne 2010-05-19