Adamič-Lundrovo nabrežje
Adamič-Lundrovo nabrežje je eno izmed nabrežij na vzhodni strani Ljubljanice v starem mestnem jedru Ljubljane. Ulica je poimenovana po Ivanu Adamiču (* 1893) in Rudolfu Lundru (* 1896), ki ju je 20. septembra 1908 med demonstracijami na Pogačarjevem trgu ubila avstro-ogrska vojska.[1][2]
| Adamič-Lundrovo nabrežje | |
|---|---|
 Adamič-Lundrovo nabrežje z mestno tržnico | |
| Nekdanja imena | Šolski drevored (1876–1929) Nabrežje 20. septembra (1929–1952) |
| Dolžina | 334 m |
| Lega | Stara Ljubljana |
| Večja križišča | Cankarjevo nabrežje, Tromostovje, Stritarjeva ulica, Zmajski most, Kopitarjeva ulica |
| Zgodovina | |
| Konec gradnje | 1876 |
Zgodovina uredi
Ulica se je po ljubljanskem liceju na današnjem Vodnikovem trgu prvotno imenovala Šolski drevored. Leta 1929 so nabrežje poimenovali v spomin na dogodke 20. septembra 1908 kot Nabrežje 20. septembra. Leta 1952 je dobil današnje ime.[3][4]
Lega uredi
Ulica teče vzhodno od križišča s Cankarjevim nabrežjem, Tromostovja in Stritarjeve ulice do križišča z Zmajskim mostom, s Kopitarjevo ulico in s Poljanskim nasipom.
Stranske ulice uredi
Od Adamič-Lundrovega nabrežja se od zahoda proti vzhodu odcepijo naslednje ulice in trgi:[5]
- Pogačarjev trg
- Do Vodnikovega trga vodi Dolničarjeva ulica
- Mesarski most čez Ljubljanico do Petkovškovega nabrežja
Pomembnejše zgradbe in objekti uredi
- Palača Kresija
- Bogoslovno semenišče[6]
- Osrednja tržnica Ljubljana
- Drevored ob Adamič-Lundrovem nabrežju[7]
Glej tudi uredi
Sklici uredi
- ↑ »Adamič-Lundrovo nabrežje : Travel-Slovenia«. Travel Slovenia - Sledite lepotam naše male državice. Pridobljeno 2. novembra 2022. Arhivirano 2022-11-02 na Wayback Machine.
- ↑ »Ljubljana - Ivan Adamič & Rudolf Lunder«. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ »Zemljevid ulic v Ljubljani«. Pridobljeno 21. septembra 2022.
- ↑ Ljubljanske ulice (PDF). Ljubljana: Geodetska uprava skupščine mesta Ljubljane. 1980.
- ↑ Häuser-Verzeichnis der Landeshauptstadt Laibach. Zapisnik his dezelnega glavnega mesta ljubljanskega (v nemščini). Kleinmayr & Bamberg. 1877.
- ↑ »semenišče.si – Bogoslovno semenišče«. Pridobljeno 2. novembra 2022.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9232«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
Koordinati: 46°03′05″N 14°30′29″E / 46.051303°N 14.508061°E