Odpre glavni meni

Župnija Portorož

župnija v Sloveniji

Sakralni objektiUredi

slika cerkev kraj / naselje

 

cerkev Marije Rožnovenske
župnijska cerkev
Portorož

Nekdanje cerkveUredi

slika cerkev kraj / naselje

 

cerkev sv. Bernardina, Portorož
nekdanja samostanska cerkev
hotelski kompleks Bernardin

Zgodovina župnijeUredi

Med prvimi cerkvenimi redovniki, ki so prišli na zahodno obalo Istre, so bili benediktinci, na širšem območju današnjega Portoroža so že v 12. stoletju delovali štirje njihovi samostani, zelo veliko pa je bilo tudi cerkva. Med njimi najstarejša je bila cerkev sv. Marije Rožnovenske (Madonna delle Rose, Sancta Maria Roxe, Maria delle Rose) iz začetka 13. stoletja, ki je stala ob zalivu na območju današnjega naselja Fizine, pred Bernardinom. Koprski škof Paolo Naldini jo še leta 1700 omenja v svojem delu Corografia ecclesiatica o'sia descrittione della città e della dioscesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d'Istria, v prevodu Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS), kot največjo, najbolj ljubko in pozornosti vredno. Po njej so leta 1251 Portoroški zaliv poimenovali »Portus Sanctae Mariae de Rosae«. Znano je, da je bila koncem 18. stoletja zapuščena, o njej so izginile vse sledi, spomin nanjo ohranja le današnje ime naselja Portorož/Portorose.

Leta 1968 je ustanovljena župnija Lucija-Portorož, za prvega župnika je bil imenovan Franc Prelc. Pred tem so ta del župnije Piran versko upravljali patri frančiškani, ki so prihajali iz Pirana. Leta 1976 se je od skupne župnije ločila novoustanovljena župnija Lucija. Leta 2006 je portoroško župnijo v upravo prevzel lucijski župnik Janez Kavčič. Od leta 2013 je župnik v Portorožu in Luciji, to je v obeh župnijah, Vinko Paljk.

Opis župnijeUredi

Župnija Portorož obsega del obale Piranskega zaliva, območje strnjenega naselja in hotelskih kompleksov od meje z Lucijo proti Piranu do Bernardina, ki je meja z župnijo Piran in navzgor do Belega Križa in do Šentjan nad Portorožem, kjer poteka meja z župnijo Strunjan, na drugi strani Piranskega zaliva pa meji župnija na hrvaško župnijo Umag. Prav tako obsega tudi Vesno in območje tamkajšnje pozidave vse do magistralne ceste, ki iz Lucije čez Valeto poteka proti Strunjanu, Izoli in Kopru. Župnija nima podružnice, pač pa poteka občasno bogoslužje v deloma ohranjenih ostankih nekdanje frančiškanske samostanske cerkve sv. Bernardina Sienskega v hotelskem naselju Bernardin, naj omenimo tudi znamenje na Belem Križu in kip Marije ubogih ob Koprski cesti. Ker je v župniji tudi italijanska skupnost, se za italijansko govoreče opravljajo obredi v njihovem jeziku, ob velikih praznikih se obhaja maša dvojezično. Za župnijo je značilno veliko število turistov, zato se zanje bogoslužje občasno opravlja tudi deloma ali v celoti v nemščini, angleščini ali v katerem od drugih tujih jezikov.

Župnijska cerkevUredi

Že pred in po ustanovitvi župnije Portorož-Lucija se je bogoslužje v Portorožu opravljalo v centru naselja, v cerkvici v bližini lokalne avtobusne postaje, umeščeni v vstopni avli nekdanjega hotela, ki so ga pričeli graditi, vendar ga niso nikoli dokončali. V sedemdesetih letih preteklega stoletja pa je z naraščanjem turizma postala cerkvica premajhna, posebej ob praznikih in nedeljah. Z oblastmi so zato stekli prvi pogovori, o možnostih izgradnje nove cerkve z župnijskimi prostori.

Glej tudiUredi

SkliciUredi

ViriUredi

  • Naldini Paolo, Cerkveni krajepis ali opis mesta in škofije Justinopolis, ljudsko Koper (COBISS)