Žrec
Žrec je ime za duhovnika-daritvenika v staroslovanski kulturi in je pomensko blizu besede žrtva (daritev). [1] Izraz žrec je povezan etimološko tudi z litovsko besedo giti (hvaliti) in ostalimi baltskimi jeziki in prihaja iz praindoevropske *glr »hvalna pesem« [2][3].
Žreci so se ukvarjali s polaganjem daritev in določanjem terminov obredov, napovedovanjem usod, verovanjem in sklepanjem zakonov (svatba). Žreci so sestavljali elito v slovanski staroverski družbi in so imeli velik političen vpliv, pogosto so tudi vladali skupaj s knezom. Po starih kronikah so imeli dolge lase, ki si jih niso strigli. V času kristjanizacije Slovanov so bili glavno jedro upora proti novi religiji. [4] Poleg žrecov so pri Slovanih obstajali tudi volhi, ki so imeli šamanske funkcije in so bili podobni žrecem.
Glej tudi uredi
Literatura uredi
- Stanisław Urbańczyk, Przeżytek pogaństwa: stpol. żyrzec, [w:] "Język Polski" 1948, nr 3 (maj/czerwiec), s. 68 (XXVIII)
Reference uredi
- ↑ Gieysztor, Aleksander>Mitologia Słowian. Wydawnictwo Uniwersytetu Warszawskiego. Warszawa, 2006. str. 210
- ↑ Urbańczyk, Stanisław> Szkice z dziejów języka polskiego. Państwowe Wydawnictwo Naukowe. Warszawa, 1968. str. 316
- ↑ М. Фасмер,Этимологический словарь русского языка
- ↑ Szyjewsky, Andrzej: :Religia Słowian. Wydawnictwo WAM. Kraków, 2004. Str. 153