Žanina Mirčevska
Žanina Mirčevska, slovenska pisateljica, dramatičarka, dramaturginja, *1967, Skopje (Makedonija).
| Žanina Mirčevska | |
|---|---|
| Rojstvo | 20. oktober 1967[1] (56 let) Skopje[1] |
| Državljanstvo |  Slovenija[1] Severna Makedonija[1].svg){kind=small} SFRJ |
| Poklic | dramatičarka, pisateljica, dramaturginja, univerzitetna profesorica |
Je redna profesorica za področje dramskega pisanja na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.[2] Pred izvolitvijo v ta naziv je imela aprila 2020 spletno predavanje Pisanje dram v akutni krizi človeštva.[3]
Življenje in delo uredi
Žanina Mirčevska se je rodila leta 1967 v Skopju, kjer je diplomirala na Akademiji za dramsko umetnost, nato pa nadaljevala podiplomski študij dramaturgije v Ljubljani, kjer je leta 1995 magistrirala. Deluje kot dramaturginja na najrazličnejših produkcijah v Sloveniji in tujini, kot avtorica številnih strokovno-esejističnih študij o dramatiki ter seveda kot dramatičarka z obsežnim in raznolikim dramskim opusom. Živi in ustvarja v Sloveniji kot svobodna umetnica. S svojimi izvirnimi dramskimi besedili se je tri leta zapored uvrstila v ožji izbor za Grumovo nagrado in sicer leta 2005 z dramo Odstiranje, 2006 z Na deževni strani in leta 2007 z dramo Žrelo. »Besedila so oblikovno in motivno različna, imajo pa skupna idejna izhodišča oziroma vprašanje o človečnosti v sodobnem svetu. Za vse tri drame je namreč značilno, da v središče postavljajo nekaj temeljnih značilnosti sodobne civilizacije, in sicer prva človekovo odvisnost od želja, druga hlastanje po imetju in s tem povezan strah pred izgubo ter tretja globalno pogoltnost. Našteta tri dramska besedila lahko beremo kot parabole, ki razkrivajo sodobne grehe človeštva. Ti grehi so preoblikovani v zgodbe, mnogokrat posejane s pravljičnimi podobami in fantastičnimi elementi, v katerih pa pridejo na dan tudi temne plati človeka (slehernika), izražene z nasiljem, krutostjo, sadizmom« [4].
Bibliografija uredi
Drame uredi
- Dies Irae (1990)
- Mesto, kjer nisem bil (1996)
- Werther & Werther (2004)
- Odstiranje (2004)
- Na deževni strani (2005)
- Žrelo (2006)
- Proces (2007)
- Konec Atlasa (2009)
Lutkovna igra uredi
- Dobri Zlobko (2005)
Libreto za balet uredi
- Krvava kontesa (1995)
Scenarij za kratkometražni film uredi
- Izginotje Suzane Arsove (1991)
Sklici uredi
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 https://sigledal.org/geslo/%C5%BDanina_Mir%C4%8Devska
- ↑ »Katedra za dramsko pisanje | AGRFT«. www.agrft.uni-lj.si. Pridobljeno 5. maja 2020.
- ↑ Gubenšek, Tomaž (7. april 2020). »OBVESTILO - JAVNO VIDEOKONFERENČNO PREDAVANJE« (PDF). agrft.uni-lj.si. Pridobljeno 5. maja 2020.
- ↑ Mateja Pezdirc Bartol. Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: FF, 2009. 199.
Viri uredi
- Mateja Pezdirc Bartol. Raznovrstnost poetik slovenskih dramatičark v zadnjem desetletju. Četrto slovensko-hrvaško slavistično srečanje (ur. Miran Hladnik). Ljubljana: FF, 2009. 193-201.