Študijski center za narodno spravo

Študijski center za narodno spravo (kratica SCNR) je javni zavod, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada Republike Slovenije z namenom, »da s proučevanjem kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki so jih povzročili totalitarni režimi na Slovenskem v 20. stoletju, omogoča osnovo za popravo krivic ter s tem ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Zavod tudi zagotavlja pravno pomoč in svetovanje Komisiji Vlade za izvajanje zakona o popravi krivic pri reševanju in vodenju vlog«.[1] Nahaja se na Tivolski cesti 42 v Ljubljani.

Prva direktorica centra od leta 2008 je bila Andreja Valič Zver, ki je s položaja odstopila leta 2020.[2]

DejavnostUredi

Študijski center za narodno spravo se ukvarja z raziskovanjem, zbiranjem, evidentiranjem in dokumentiranjem različnega arhivskega in drugega gradiva s področja polpretekle slovenske zgodovine, kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter različnih oblik nasilja vseh treh totalitarnih sistemov na Slovenskem v 20. stoletju, tj. fašizma, nacizma in komunizma. Ena izmed najpomembnejših dejavnosti s katerimi se ukvarja Študijski center za narodno spravo je zbiranje, dokumentiranje in objavljanje pričevanja političnih zapornikov, izgnancev, disidentov in drugih žrtev totalitarnih sistemov. Na podlagi zbranega gradiva je začel Študijski center izdajati serijo publikacij z naslovom Dokumenti in pričevanja.

Ustanovi nekateri zgodovinarji očitajo revizionizem s ciljem opravičevanja kolaboracije protikomunističnih sil z okupatorskimi silami ter pomanjkljive strokovne reference.[3] Sporno je tudi dejstvo, da je v javnem zavodu, ustanovljenem tik pred koncem mandata vlade Janeza Janše, dobila vodilni položaj tedanja partnerica in kasneje žena poslanca vladajoče Slovenske demokratske stranke Milana Zvera.[4]

Znanstveni posvet LETO 1945 – 70 LET POTEMUredi

Ob 70 letnici konca druge svetovne vojne je bil v Ljubljani znanstveni posvet z naslovom  LETO 1945 – 70 LET POTEM. Posvet v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Nove slovenske zaveze, Slovenskih katoliških izobražencev in Zbora za republiko je potekal v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije, na Šubičevi 4 v Ljubljani. Na posvetu so prisluhnili tudi zgodbam pričevalcev, ki jih je vojni in povojni čas odločilno zaznamoval. Ta dan je bila v Državnem svetu na ogled fotografska razstava UMIK ČEZ LJUBELJ  – MAJ 1945, na katerem so razstavljene fotografije fotografa Marjana Kocmurja iz leta 1945.[5]

SkliciUredi

  1. Uradni-list.si - Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Študijski center za narodno spravo
  2. "Andreja Valič Zver odstopila kot direktorica Študijskega centra za narodno spravo". Dnevnik. 1. oktober 2020. Pridobljeno dne 2020-10-02.
  3. "Center za narodno spravo o tigrovcih in partiji". Dnevnik. 16.11.2011. Pridobljeno dne 1.2.2018.
  4. Mekina, Borut (8.3.2013). "Zverova žena". Mladina. No. 10.
  5. http://sl.radiovaticana.va/news/2015/05/28/znanstveni_posvet_leto_1945_%E2%80%93_70_let_potem/1147547 Znanstveni posvet LETO 1945 – 70 LET POTEM] Radio Vaticana.

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi