Odpre glavni meni

Štefan Kühar (duhovnik)

slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj
(Preusmerjeno s strani Števan Kühar (duhovnik))

Štefan Kühar ml., (madžarsko Kühár István), slovenski rimskokatoliški duhovnik in narodni buditelj. *  20. avgust 1887, Gradišče; †  1. januar 1922, Beltinci.[1]

Štefan Kühar (duhovnik)
Portret
Rojstvo28. avgust 1887({{padleft:1887|4|0}}-{{padleft:8|2|0}}-{{padleft:28|2|0}})
Gradišče
Smrt1. januar 1922({{padleft:1922|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:1|2|0}}) (34 let)
Beltinci
DržavljanstvoFlag of Austria-Hungary (1869-1918).svg Avstro-Ogrska
Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg SHS
Poklicpisatelj, politik, župnik, duhovnik

Vsebina

Življenje in deloUredi

Rodil se je Jožefu Küharju in Katarini Gomboc. Njegov brat Janoš Kühar je bil zaveden slovenski duhovnik v Slovenskem Porabju.[2] Obiskoval je madžarsko ljudsko šolo, gimnazijo je obiskoval v Kisegu in bogoslovje v Sombotelu. Posvečenje je prejel 29. julija 1911. Njegovi kaplanski mesti sta bili v Tišini in v Beltincih. Tam je postal med prvo svetovno vojno župnik. [1]

V Marijinem listu je objavil v letih 1913 in 1914 daljši opis romanja v Tours, kamor je odšel v skupini duhovnikov, ki so šli po relikvije svetega Štefana.[1]

Že pred vojno je bil dejaven v Slovenski lüdski stranki, ki je bila del Slovenske ljudske stranke.[2] Že pred razpadom Avstro-ogrske je dejaven kot iskren Slovenec in Jugoslovan. Zagotovilo za narodni obstoj Prekmurcev je videl v Wilsonovi ideji o samoodločbi narodov.[1] Leta 1918 je Budimpešta Slovencem v Slovenski krajini ponudila avtonomijo. Klekl je zasnoval program avtonomije, ki ga je podpisal tudi Kühar.[2]

Kraljevina SHS je 12. avgusta 1919 zasedla Prekmurje. Prvo slavje je bilo v Beltincih in na njem je sodeloval tudi Kühar. Politiki in uradniki Krajevine SHS so ga cenili kot točnega in zanesljivega sodelavca, prav tako tudi delegacija pri razmejitveni komisiji leta 1921.[1]

Sklici in opombeUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Šlebinger, Janko. "Kühar, Štefan mlajši". Slovenski biografski leksikon. Slovenska biografija. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013. 
  2. 2,0 2,1 2,2 Források a Muravidék Történetéhez [Viri za zgodovino Prekmurja] 2. Szombathely-Zalaegerszeg. 2008. ISBN 978-963-7227-19-6. 

Glej tudiUredi

Zunanje povezaveUredi