Šolska tabla je kos pohištva in sestavni del vsakega razreda v osnovnih in srednjih šolahkjer so namenjene deljenju znanja med učenci. V preteklosti so bile šolske table predvsem zelene barve in po njih se je pisalo s kredami, danes pa v razrede vse bolj prihajajo bele table in z njimi pisanje s flomastri na vodni osnovi. Poleg zelenih in belih tabel se v šolah uporabljajo tudi table s črno površino, po katerih se lahko piše s kredami ali krednimi flomastri. Površine zelenih šolskih tabel so bile v preteklosti predvsem iz laminata, z razvojem pa so zelene table le še emajlirane, predvsem zaradi razlike v kakovosti površine.

Foto: šolske table so tudi danes nepogrešljiv del učilnic
Šolske table so kljub sodobni tehnologiji še vedno nepogrešljiv del novih šolskih prostorov.

Emajlirana površina je najbolj kakovostna pisalna površina za table trenutno na trgu in je odporna na praske, kemikalije in temperaturo. Na trgu so prisotne tudi table z lakirano površino, pri kateri je potrebno biti previden pri uporabi ustreznih pisal in predvsem krp za čiščenje, ker grobo rokovanje s tako površino vpliva na njeno uporabnost. Emajlirane površine so izdelane iz emajla, ki je žgan na jeklo pri več kot 700 stopinjah, lakirana površina pa ima vžgan lak pri 200⁰C.

Način obdelave površine in sestava površine tako danes določa kakovost pisalne površine in s tem tudi ceno. Zahtevnejši uporabniki in tisti, ki želijo tablo uporabljati dlje časa in pogosteje, se odločijo za tablo z emajlirano površino, med temi so predvsem šole in podjetja, vse pogosteje pa tudi posamezniki. Slednji se ob občasni uporabi tabel odločijo tudi za tablo z lakirano površino, ki je cenejša.

Zgodovina tabel uredi

Šolske table so ena izmed najbolj revolucionarnih odkritij izobraževalnega sistema.[1] Njihova uvedba v izobraževalnem sistemu je imela velik vpliv na učinkovitost v razredu. Uporabljali so jih že v antičnih časih, ko so pisali na glino.

Prve stenske table, ki so bile podobne današnjim, po njih pa se je pisalo s kredami, naj bi začeli uporabljati na začetku 19. stoletja, kot začetnik takega načina poučevanja pa se omenja James Pillans, ravnatelj in učitelj geografije na šoli v Edinburghu.[1] Nekateri viri omenjajo že leto 1739, ko je bil v angleškem slovarju zapis o pisanju "s kredami po tablah."

Kljub uporabi sodobnih tehnologij je šolska tabla še vedno tisti pripomoček, ki pri pisanju pri ljudeh spodbudi največ senzornih centrov v možganih in s tem pozitivno vpliva na boljše pomnjenje in hitrejši razvoj možganov.[2]

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 »History of the Classroom Blackboard | Resilient Educator«. ResilientEducator.com (v angleščini). 8. november 2012. Pridobljeno 15. februarja 2021.
  2. »Table za hitrejši razvoj naših otrok«. tip-table.si. Pridobljeno 15. februarja 2021.