Šmarjeta v Rožu
Šmarjeta v Rožu (nemško: Sankt Margareten in Rosental) je dvojezična občina v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem. Ima 1077 prebivalcev, od tega se jih 12% izreka za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
Šmarjeta v Rožu Sankt Margareten im Rosental | |
Upravna delitev in vodenje | |
---|---|
Država | Avstrija |
Dežela | Koroška |
Okraj | Celovec-dežela |
Župan | Lukas Wolte |
Geografske značilnosti | |
Površina | 440 km² |
Nadmorska višina | 607 m |
Statistika prebivalstva | |
Prebivalstvo | 1.084 (1 januar 2020)[1] |
- Gostota | 2 preb/km² |
Ostale informacije | |
Časovni pas | CET/CEST (UTC+1/+2) |
Poštna številka | 9173 |
Območna številka | 04226 |
Spletna stran | www.st-margareten.at |
Geografija
urediZemljepisni položaj
urediObčina se nahaja v jugovzhodnem delu Roža, ob vznožju Obirja. Na severu sega do reke Drave, na vzhodu do potoka Borovnica, na jugu in zahodu pa do prvih pobočij Karavank.
Razdelitev
urediObčina Šmarjeta v Rožu je razdeljena na katastrske občine Kočuha, Dolnja vas in Šmarjeta. Na celotnem področju občine se nahaja sledečih 12 naselij (število prebivalstva po popisu iz leta 2001):
|
|
Sosednje občine
urediZgodovina
urediObčina, takrat še skoraj popolnoma slovensko govoreča, je bila ustanovljena leta 1850, ko so se združile tri katastrske občine: Kočuha, Šmarjeta in Dolnja vas. Območje občine se od njene ustanovitve dalje ni bistveno spreminjalo.
Prebivalstvo
urediZgodovinska slika
urediPo zadnjem Avstro-Ogrskem popisu prebivalstva iz leta 1910 je okoli 92% prebivalcev takratne občine Šmarjeta v Rožu navedlo slovenščino kot svoj vsakdanji pogovorni jezik.[2]
Občina | Število slovensko govorečih 1910 | Število nemško govorečih 1910 |
---|---|---|
Šmarjeta v Rožu/Sankt Margareten im Rosental | 1065 (92%) | 87 (8%) |
Danes
urediPo popisu prebivalstva iz leta 2001 je imela Šmarjeta v Rožu 1133 prebivalcev, od tega je bilo 97,3% avstrijskih, 1,2% pa nemških državljanov. 12% prebivalstva se je izreklo za pripadnike slovenske narodne skupnosti.
94,3% prebivalstva se prišteva k rimo-katoliški veroizpovedi, 2,3% pa h evangeličanski. 2,5% prebivalstva se ne opredeljuje za nobeno uradno veroizpoved.
Naselje | Število prebivalcev po uradnem popisu, leto 1991 | Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1991 | Odstotek Slovencev po uradnem popisu, leto 1951 |
---|---|---|---|
Treblje/Trieblach | 92 | 35,3% | 56,2% |
Vrh/Gupf | 85 | 15,3% | 85,1% |
Dolnja vas/Niederdörfl | 184 | 19,6% | 84,9% |
Šmarjeta/St.Margarethen | 274 | 16,1% | 59,6% |
Hmelše/Homölisch | 9 | 33,3% | 98,1% |
Kočuha/Gotschuchen | 221 | 15,4% | 79,1% |
Zavoze/Sabosach | 47 | 25,5% | 55,2% |
Selo/Seel | 30 | 33,3% | 50,0% |
Dobrava/Dobrowa | 33 | 21,2% | 91,5% |
Zavrh/Hintergupf | 34 | 19,4% | 100% |
Dole/Dullach | 56 | 5,4% | 95,1% |
Gornja vas/Oberdörfl | 88 | 5,0% | 23,2% |
Kultura in znamenitosti
uredi- Župnijska cerkev Sv. Margarete
- Ledeniški klif na Vrhu
- Geološka krožna pohodniška pot po Zavrhu
- Znanstveni center "Expi" v Kočuhi [3]
Gospodarstvo in infrastruktura
urediTradicionalno uspešni gospodarski panogi na področju občine sta bili od nekdaj kmetijstvo in gozdarstvo. V zadnjih desetletjih pa se je občina zahvaljujoč svoji ugodni zemljepisni legi gospodarsko naslonila tudi na razvito industrijo v Celovcu in Borovljah, kar ji omogoča bolj pester in raznolik ekonomski razvoj.
Kot eden od vogelnih kamnov razvoja občine se je v zadnjem času uveljavil turizem. Poleg prostorov za kampiranje ob Dravi je na prostoru občine možno najti tudi precejšnje število sobodajalcev, gostinskih lokalov in kmečkih turizmov. Na Kočuhi mnoga lesno-predelovalna podjetja proizvajajo cenjene darilne artikle, nadaljnja delovna mesta pa zagotavljata gradbeno podjetje v Šmarjeti in veliko mizarstvo v Gornji vasi.
Politika
urediObčinski svet
urediObčinski svet občine Šmarjeta v Rožu se je na občinskih volitvah leta 2009 izoblikoval takole:[4]
- Socialdemokratska stranka Avstrije (SPÖ): 7 svetnikov
- Zveza za prihodnost Avstrije (BZÖ): 4 svetniki
- Avstrijska ljudska stranka (ÖVP): 3 svetniki
- Enotna lista: 1 svetnik
Grb
urediZmaj z verigo, ki se nahaja v levem delu grba, je atribut zavetnice župnije, Svete Margarete antiohijske. Desna stran grba je namenjena predstavitvi dveh domačih obrti, tradicionalno značilnih za področje Šmarjete: zgoraj se tako nahaja tipično delovno orodje vezalcev sodov, potezni nož, spodaj pa škaf za vodo. Izdelovanje sodov in škafov je bilo na območju občine dolgo prisotno, v modernem času pa sta obe domači obrti nekoliko v zatonu.
Grb in zastava sta bila občini podeljena 29. avgusta 1989. Zastava je rumeno-rdeča, z vključenim grbom.
Viri
uredi- ↑ Statistik Austria - Bevölkerung zu Jahresbeginn 2002–2020 nach Gemeinden (Gebietsstand 1.1.2020), 2020-01-01.
- ↑ Popis prebivalstva za deželo Koroško iz leta 1910, http://www.omm1910.hu/?/en/databank Arhivirano 2013-10-25 at Archive.is
- ↑ http://www.expi.at/expiweb
- ↑ »Kärntner Landesregierung: Wahlergebnisse«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 18. avgusta 2011. Pridobljeno 20. oktobra 2012.