Šah Džalal

bangladeški sufist

Hazrat Šah Džalal (arabsko شيخ المشايخ, bengalsko শাহ জালাল, polno ime: Šāh Džalāl ad-Dīn al-Mudžarad al-Turk al Nakšbandi) je bil znana oseba iz sufističnega islama v Bengaliji. Džalalovo ime je povezano z islamskim gibanjem v severovzhodni Bengaliji. Povezan je tudi s širitvijo islama na območje sedanjega Bangladeša skozi Sufizem. Džalal je bil rojen v Turkestanu.[1] V Silhet je prišel leta 1303.[2] To je zabeleženo v tabličnih zapisih najdenih v Amber Kani, v Silhetu.[3] Daka je preimenovala “Zia International Airport” v “Hazrat Šahdžalal International Airport”. V Daki in Silhetu so po njem imenovali Univerzi z imenom Hazrat Šahdžalal Univerza za znanost in tehnologijo.

Šah Džalal
Portret
Šah Džalal Mazar
Rojstvo1271
Konya
Smrt15. marec 1346({{padleft:1346|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:15|2|0}})
Silhet[d]
Druga imenaŠejk Džalal
Poklicverski voditelj
NazivŠejk al-Mašejk, Makdum, Mudžarad
PredhodnikSjed Ahmed Kabir Suhravardi
Verska opredelitev
Islam
Verska skupnost
Sufizem
SorodnikiDžalaludin Surk-Poš Bukhari (ded po materi)
Mošeja Hazrat Šah Džalala, Silhet, Bangladeš

Mladost in šolanje uredi

Po izročilu in virih je bil Džalal rojen 25. maja 1271. Mesto njegovega rojstva po različnih virih in zgodovinskih dokumentih ni jasno. Mnogi učenjaki so trdili, da je bil rojen v Konji v današnji Turčiji (v takratnem Sultanat Rumu) od koder se je kasneje preselil v takratni Veliki Jemen bodisi kot otrok ali kot mladenič. Mnogi drugi verjamejo, da je bil rojen v vasi imenovani Kanina v Hadramautu, v Jemnu.

Njegova biografija je bila najprej zapisana v Šarḥ Nužat al-Arwāḥ (Komentar na potovanje duš) avtorja Šejka 'Ali Šer Bangalija leta 1571. Avtor je bil potomec enega od visokih spremljevalcev Šah Džalala, Hajdar Ghazija. Torej napisana v časovnem razmiku dveh stoletij med življenjem svetnika in njegovim biografom. Po tej biografiji pa je bil Šah Džalal rojen v Turkestanu, kjer je postal duhovni učenec Ahmad Jasavija.[4]

Njegova mati, Sjeda Hasina Fatima, in njegov oče, Mahmud ibn Muhamad ibn Ibrahim, sta izhajala iz plemena Kurajš iz Meke.[5] Njegova mati je bila hči Džalaludina Surk-Poš Bukharija. Džalalov oče je bil klerik in v tistem času Sufi mistik Rumi in je umrel, ko je bilo sinu pet let. Džalala je vzgojil njegov ded po materini strani, Sjed Ahmad Kabir Suravardi v Meki.[6] Odličen je bil v študiju; postal je hafiz in obvladal fiqh. Postal je tudi makhdum, učitelj Suna za opravljanje molitev v samotnem okolju in vodil osamljeno življenje kot asket, zato so mu k imenu pridali "al Mudžaradl". Trdili so, da je po 30 letih študija, prakse in meditacije dosegel duhovno popolnost (Kamalijat).[7]

Pot v Južno Azijo uredi

Sklici uredi

  1. N. Hanif, Biografska Enciklopedija sufijev: Južna Azija (München: Gräfe und Unzer, 1973), p. 165
  2. Mikey Leung; Belinda Meggitt, Bangladeš (Chalfont St. Peter: Bradt Travel Guides, 2012), p. 190
  3. Ahmed, Shamsuddin, Zapisi v Bengaliji, Vol. iv (Dhaka, 1960), p. 25
  4. Eaton, Richard M. (1993). Vzpon islama in Bengalska meja, 1204–1760 (PDF). Berkeley: University of California Press. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 21. junija 2016.
  5. Rahman, M. F., Hazrat Šah Džalal in 360 Avlija, Deškaal Publications, Sylhet, 1992, p.12-13
  6. Muhammad Mojlum Khan (21. oktober 2013). »Shah Jalal«. Islamska dediščina v Bengaliji: Življenje, misli in dosežki velikih muslimanskih učenjakov, pisatelji in reformisti Bangladeša in Zahodne Bengalije. Kube Publishing. str. 23.
  7. Islam v Južni Aziji v praksi vir suhel-e-yamani By Barbara Daly Metcalf, Published by – Princeton university press, 2009. Page 385 [1]