Študentska organizacija Univerze v Ljubljani

(Preusmerjeno s strani ŠOU)

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani) je avtonomna organizacija, ki zastopa interese in pravice študentov ter se zavzema za njihovo uresničitev, hkrati pa z organizacijo številnih športnih, kulturnih, izobraževalnih ter zabavnih dogodkov in prireditev skrbi za raznovrstnost in kakovost obštudijskega življenja. ŠOU v Ljubljani zastopa interese približno 40.000 študentov največje slovenske Univerze in se zavzema za njihovo uresničitev ter skrbi za pestro in kakovostno študentsko življenje. S svojo organiziranostjo predstavlja eno najbolj reprezentativnih univerzitetnih študentskih organizacij v Evropi.

Organiziranost uredi

Študentski zbor uredi

Študentski zbor (ŠZ) ŠOU v Ljubljani je najvišje predstavniško telo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Sestavlja ga 43 študentskih poslancev, predstavnikov 29 višješolskih in visokošolskih zavodov, ki sodijo pod okrilje ŠOU v Ljubljani in so za mandatno obdobje dveh let izvoljeni na študentskih volitvah.

ŠZ ŠOU v Ljubljani med študijskim letom običajno zaseda do štirikrat na mesec, njegovo delovanje pa urejajo Statut ŠOU v Ljubljani, Poslovnik ŠZ ŠOU v Ljubljani in Pravilnik o delovnih telesih ŠZ ŠOU v Ljubljani.

ŠZ ŠOU v Ljubljani vodi predsednik, pri tem pa mu pomagajo tajnik in ostali člani administracije Študentskega zbora.

Prav tako lahko v okviru ŠZ ŠOU v Ljubljani poslanci oblikujejo poslanske klube. ŠZ ŠOU v Ljubljani je tudi sestavni del Skupščine Študentske organizacije Slovenije.

Predsedstvo uredi

Študentski zbor vsake dve leti izvoli novo predsedstvo ŠOU v Ljubljani, ki ga vodi predsednik ŠOU v Ljubljani. Predsedstvo vključuje vodje posameznih resorjev in drugega predstavnika ŠOU v Ljubljani v predsedstvu ŠOS (Študentske organizacije Slovenije).

Predsedstvo ŠOU v Ljubljani je izvršilni organ, ki določa študentsko strategijo delovanja v odnosu do države, univerze in drugih subjektov, s katerimi ŠOU v Ljubljani sodeluje. Tako za vsebinsko delovanje organizacije skrbi šest resorjev:

  • Resor za študijsko problematiko s svojim vsebinskim in raziskovalnim delom prispeva k razvoju visokošolskega sistema na Univerzi v Ljubljani in v celotnem slovenskem prostoru. Aktivno sodeluje pri oblikovanju temeljnih dokumentov Univerze v Ljubljani ter si prizadeva za ohranitev in krepitev pravic študentov.
  • Resor za mednarodno sodelovanje preko Mednarodne pisarne (International Office) ŠOU v Ljubljani skrbi za tuje študente. Primarna naloga resorja je pomoč pri integraciji tujih študentov v slovensko okolje, pri tem pa poskuša izpolnjevati želje študentov in promovirati mednarodno mobilnost.  
  • Resor za socialo in zdravstvo izvaja aktivnosti na področju sociale, študentske prehrane in zdravstvene problematike študentov. Prizadeva si za boljši socialni položaj študentov na področjih bivanjske problematike, študijske prehrane, štipendiranja in zdravstva. Deluje tudi preventivno ob morebitnih spremembah, ki bi potencialno bremenile socialni položaj študentov.
  • Resor za obštudijske dejavnosti deluje na športnem, kulturnem in zabavnem področju. Namen resorja je zajeti čim večje število študentov in zanje organizirati raznovrstne dogodke s področja obštudijskega udejstvovanja. Želi doseči, da bi se študentje družili tudi izven študijskih klopi. Organizira izlete, dodatna izobraževanja ter športne in kulturne dogodke.
  • Resor za študentske organizacije visokošolskih zavodov (ŠOVZ) vzpostavlja mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov ter zagotavlja finančno in organizacijsko pomoč pri njihovem delovanju. Resor vsem ŠOVZ-jim namenja in razporeja sredstva za organiziranje in izvajanje programov interesnih dejavnosti študentov na mnogih področjih.

V spodnji tabeli je predstavljeno predsedstvo ŠOU v Ljubljani v zadnjih štirih mandatih:

Mandat Predsednik Vodja resorja za študijsko problematiko Vodja resorja za mednarodno sodelovanje Vodja resorja za socialo in zdravstvo Vodja resorja za komuniciranje in razvoj Vodja resorja za obštudijske dejavnosti Vodja resorja za ŠOVZ Drugi predstavnik ŠOU v predsedstvu ŠOS
2022- 2023 Klemen Petek Matej Svetina Gregor Jerebic Tjaž Črnčec / Aleksander Milićević Tilen Klinc Rasim Ćehić
2020-2022 Klemen Petek Blaž Plazar Tilen Vodeb- Žmavc Rok Medved / Luka Kopinšek Rasim Ćehić Omar Smajlović
2019 - 2020 Mubina Vrtagić Blaž Plazar Mitja Zorič Kristjan Runovc Jakob Jež Tilen Vodeb-Žmavc Tim Mišič Kristjan Kos
2018-2019 Klemen Peran Blaž Plazar Mitja Zorič Kristjan Runovc Jakob Jež Tilen Vodeb-Žmavc Tim Mišič Mubina Vrtagić
2016 - 2018 Klemen Peran Luka Žust Tim Robič Kristjan Runovc Tim Nemeček Bojan Tepič Matic Markovič Žan Bokan
2014-2016 Rok Liković Ana Belčič Juš Dobnikar Klemen Mesarec Matej Lebreht Rok Petrič Tim Robič Klemen Balanč
2012-2014 Rok Liković Damjan Planinc Suzana Pecin Klemen Balanč / Matic Colnar Andrej Bole Martin Černič

Direktor uredi

Trenutni direktor ŠOU v Ljubljani je Andrej Klasinc. Svoj mandat je nastopil 28. februarja 2013. V skladu z 10. členom Pravilnika o službah ŠOU v Ljubljani direktor ŠOU v Ljubljani zastopa ŠOU v Ljubljani v pravnem prometu, skrbi za zakonitost poslovanja organizacije in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ŠOU v Ljubljani, organizira delo strokovnih služb ter predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju.

Nadzorni organi uredi

Volilna komisija uredi

Volilna komisija je izvršilni organ ŠOU v Ljubljani, ki skrbi predvsem za tehnično izvedbo volitev ter za dosledno izvajanje aktov s področja študentskih volitev in volilnih kampanj. Sestavljajo jo predsednik in šest članov. Ker mandat članov upravnih odborov študentskih organizacij visokošolskih zavodov (UO ŠOVZ) oz. posledično poslancev študentskega zbora traja dve leti, je glavna naloga volilne komisije organizacija volitev v upravne odbore posameznih ŠOVZ-jev. V času, ko ni volitev, pa volilna komisija tvorno sodeluje z delovnim telesom ŠZ ŠOU v Ljubljani pri pripravi aktov s področja izvedbe volitev ter s področja volilnih kampanj. Volilna komisija prav tako pomaga predsedniku ŠOU v Ljubljani pri izvedbi morebitnih tajnih volitev na kateri izmed sej ŠZ ŠOU v Ljubljani.

Strokovne službe uredi

Pod vodstvom direktorja ŠOU v Ljubljani delujejo strokovne službe ŠOU v Ljubljani, ki skrbijo za izvajanje strokovnih nalog in zagotavljajo podporo delovanju Študentskega zbora ter predsedstvu ŠOU v Ljubljani. Direktor ŠOU v Ljubljani sicer zastopa organizacijo v pravnem prometu in med drugim skrbi za zakonitost poslovanja in zagotavljanje finančnih sredstev za delovanje organov ter organizira delo služb, predpisuje pristojnosti in odgovornosti zaposlenih pri materialno-finančnem poslovanju.

ŠOU v Ljubljani finančno in s svojo infrastrukturo podpira delovanje številnih mednarodnih študentskih organizacij, ki organizirajo študijske prakse za slovenske študente v tujini in mobilnost študentov. Pod njegovim okriljem deluje še cela vrsta drugih organizacij in študentskih društev ter drugih akterjev civilne družbe. Organizacija je še posebej dejavna na področju socialne politike.

Zavodi in dejavnosti uredi

Zavodi uredi

  • Študentski kampus - glavno stičišče ključnih študentskih aktivnosti in podpornih storitev.
  • Zavod Kersnikova - kulturna ustanova, ki združuje umetniško in računalniško produkcijo, ter platforma za predstavitev slovenske in mednarodne neodvisne kulturne produkcije. Pod okriljem Kresnikova delujejo Klub K4, Galerija Kapelica, hekerspejs Rampa in Inspirativni laboratorij BioTehna. Kersnikova ustvarja preko-disciplinarne interakcije med posamezniki in institucijami.
  • Radio Študent - ena najstarejših in največjih evropskih urbanih nekomercialnih radijskih postaj, ki oddaja študentski nekomercialni radijski program. Poleg ustvarjanja in oddajanja izobraževalnega, umetniškega, informativnega in glasbenega programa je enako pomembna tudi njegova vzgojno izobraževalna vloga. Radio Študent vzgaja in izobražuje mlade za novinarska in druga dela na radijski postaji.
  • ŠOU Šport - organizira športno-izobraževalne tečaje in usposabljanja, študentska ligaška tekmovanja in prvenstva ter različne množične prireditve športnega značaja. ŠOU šport študentom in dijakom nudi raznolike cenovno ugodne športne rekreacije. Namen ŠOU športa je razvoj študentskega športa s sprejemanjem, organiziranjem in izvajanjem obštudijskih programov za študente s področja športa, zagotavljanjem pogojev za delovanje in razvoj študentskih športnih društev ter njihovih zvez, ter spodbujanje sodelovanja vseh subjektov, ki delujejo na področju športa študentov lokalno in nacionalno.
  • Študentska Svetovalnica študentom - ponuja brezplačno pravno, socialno in psihološko svetovanje ter svetovanje za študij v tujini. V okviru zavoda deluje tudi brezplačna posredovalnica študentskih sob m2 ter Študentska hiša SRCe, v katero se lahko zatečejo študentje, ki so se zaradi različnih življenjskih okoliščin ali pomanjkanja finančnih sredstev znašli v stiski.
  • ŠOLT (zavod za izobraževanje) - deluje od septembra 2000 kot izobraževalna institucija. Osrednje dejavnosti ŠOLT so izobraževanje, zaposlovanje mladih, izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in s tem boljša integracija mladih v širše družbeno življenje. V okviru izobraževanja pripravlja pestro izbiro jezikovnih, strokovnih in športnih tečajev. Tečaje pripravljajo in vodijo študentje višjih letnikov in profesorji ter drugi strokovnjaki, specializirani za posamezna področja. V okviru Zavoda ŠOLT deluje fotokopirnica in Foto temnica ŠOLT.
  • Fundacija Študentski tolar - izhaja iz projekta Resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je že pred letom 2000 študetom v materialni stiski razdeljeval nepovratne denarne pomoči. Zaradi porasti števila pomoči potrebnih študentov in potrebe po bolj praktičnem in preglednem sistemu razdeljevanja pomoči je ŠOU v Ljubljani ustanovil Fundacijo Študentski tolar kot samostojno pravno osebo. Študentski tolar je začel obratovati septembra 2006. Fundacija vsako leto deli denarno in materialno nepovratno pomoč, hkrati pa lahko deli tudi druge oblik pomoči (štipendije, povratna denarna pomoč, ipd.).

Stalne dejavnosti uredi

  • Komunikacijsko-informacijski servis ŠOU v Ljubljani (KISS) - skrbi za oblikovanje in naročanje promocijskih materialov za projekte ŠOU v Ljubljani ter ostalo promocijsko gradivo ŠOU v Ljubljani. KISS izvaja tudi plakatiranje po visokošolskih zavodih in študentskih naseljih, študentom projektantom pa nudi tudi podporo pri oblikovanju promocijskega materiala.
  • Civilno Družbena Iniciativa (CDI) - namenjena vključevanju študentske skupnosti in mladih v splošna družbena, socialna in politična področja, ki so pomembna za civilno družbo. Dejavnost v osnovi temelji na izobraževalni in kulturni dejavnosti ter na aktivnejšem delovanju na področju solidarnosti in kritične misli ter odpirati javni prostor za mlade in njihovo družbeno aktivnost.
  • Dijaška Skupnost Ljubljana (DSL) - združuje dijake in dijakinje srednjih šol in gimnazij v Ljubljani. Zanje organizira različne projekte in dejavnosti, med drugim jih informira na informativnih dnevih, vsako leto pa pred maturo pripravlja maturitetne delavnice.
  • Društveno stičišče STIKS - nudi študentskim društvom pravno, računovodsko, organizacijsko in drugo svetovanje ter jih informira o novostih na področju organiziranja, razpisih ter drugih priložnostih. Izvaja izobraževanja za društva, jim omogoča uporabo prostorov ŠOU v Ljubljani za njihovo delovanje ter izvaja razpise ŠOU v Ljubljani za sofinanciranje dejavnosti študentskih društev, zvez društev in zavodov. Študentska društva, ki so se prijavila na razpis za brezplačno koriščenje prostorov v Študentskem kampusu, imajo na voljo tudi te prostore skupaj z opremo.
  • Študentska prehrana - skrbi za sistem subvencionirane študentske prehrane z namenom zagotavljanja dostopa do cenovno ugodnih in zdravih obrokov.
  • Tribuna - list študentov ljubljanske univerze, ki s presledki izhaja od 8. decembra leta 1951, ko je ta študentski časopis prvikrat izdala tedanja Zveze študentov Jugoslavije ljubljanske univerze, visokih šol in akademij. Danes Tribuno izdaja Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, doslej pa je izšlo že več kot 760 številk. Tribuna izhaja v tiskani obliki in na spletu.
  • Akademski pevski zbor Tone Tomšič - združuje študentke in študente vseh fakultet Univerze v Ljubljani. APZ Tone Tomšič že od svojega nastanka sodi med najpomembnejše usmerjevalce slovenskega zborovskega petja, ne samo po izvajalsko-tehnični plati, temveč tudi po svoji programski usmerjenosti.
  • Akademska folklorna skupina France Marolt - skupino trenutno[pojasni] sestavlja 100 članov, razdeljenih v 3 plesne skupine in 2 glasbena orkestra.

Zgodovina uredi

Študentska organizacija v Ljubljani velja za začetnico študentskega organiziranja na Slovenskem. Njeni začetki segajo že v leto 1945, in sicer je šlo za ustanovitev Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), s strani Komunistične partije v SFRJ. Znotraj Zveze je tako delovala prav posebna organizacijska enota za študente, imenovana Univerzitetna konferenca s svojim sedežem na Kersnikovi 4.[navedi vir]

ŠOU v Ljubljani, kot ga poznamo danes, je bil ustanovljen leta 1990 z Aktom o ustanovitvi Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in je vpisan v Register organizacijskih oblik Študentske organizacije Slovenije. Temeljna akta, ki urejata delovanje ŠOU v Ljubljani kot sui generis, sta Zakon o skupnosti študentov in Študentska ustava. 15. maja 1990 so študentski poslanci na prvi seji Študentskega parlamenta sprejeli Akt o ustanovitvi ŠOU v Ljubljani, 27. novembra 1990 pa je bila sprejeta prva Študentska ustava, s katero sta bili določeni organiziranost in delovanje ŠOU v Ljubljani. 20. junija 1994 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel Zakon o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94), s katerim se ureja položaj, delovanje in dejavnost samoupravne skupnosti študentov Slovenije. Temeljni akt samoupravne skupnosti študentov Slovenije, Študentska ustava, je bil sprejet leta 1997 (Uradni list RS, št. 67/97) in na novo sprejet leta 2002, nazadnje popravljen pa leta 2015.[navedi vir]

Afere in kontroverze uredi

Financiranje in poseganje v avtonomijo Radia Študent uredi

Poskus povečanja vpliva na RŠ in ožanje financiranja RŠ leta 2014

Januarja 2014 je ŠOU v Ljubljani na predlog študentske poslanske skupine Povezani po hitrem postopku spremenil akt o ustanovitvi Zavoda Radio Študent tako, da je ŠOU po novem imenoval večino članov sveta Zavoda RŠ. Sprememba bi ŠOU-u omogočila lastrnoročno imenovanje in razreševanje tako direktorja zavoda kot tudi odgovornega urednika RŠ; slednje bi lahko ŠOU omogočilo vplivanje na uredniško politiko RŠ. Predstavniki ŠOU so ukrep utemeljili z željo po večjem finančnem nadzoru nad RŠ kot poglavitni financer RŠ, in zanikali, da bi bil namen sprememb želja po vplivanju na uredniško politiko RŠ. Poslanska skupina Povezani je predlagala tudi zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih RŠ, za tretino.[1]

Direktor ŠOU je spremembe utemeljil z besedami: "ŠOU hoče imeti večino v zavodih, katerih edini ustanovitelj je. Samo to je naše stališče. Ne bomo financirali zavodov, pri katerih ne bo nekega konkretnega vpogleda ali, če želite, možnosti odločanja. Preveč sredstev dajemo, da ne bi imeli možnosti odločanja." Direktor ŠOU je prav tako izpostavil namen (delne) komercializacije RŠ za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev in navedel, da je bila tedanja sestava študentskega zbora naklonjena občutnemu zmanjšanju sredstev, ki jih namenijo az RŠ. Predlagal je tudi, da bi več sodelavcev RŠ delalo brezplačno. Ni zanikal želje po zamenjavi odgovornega urednika, prav tako pa je izpostavil želene spremembe programa RŠ (več programskih vsebin, ki bi jih pripravljale fakultete UL) in željo po zmanjašanju obsega avtorskega programa. Navedel je tudi, da bi se moral RŠ v vsebinah manj posvečati kritikam ŠOU.[1]

Ministrstvo za kulturo je bilo do poteze ŠOU in želje ŠOU-a po večji komercializaciji RŠ kritično in ŠOU pozvalo k zagotovitvi zadostnih sredstev in spoštovanju uredniške neodvisnosti.[1] Po sprejetju spremembe akta so se na pročeljih nekaterih fakultet pojavili grafiti z imeni določenih poslancev študentskega zbora, ki so glasovali za spremembe ustanovnega akta RŠ.[2]

30. januarja 2014 so študentski poslanci na seji študentskega zbora ŠOU v Ljubljani razveljavili predhodne spremembe ustanovitvenega akta RŠ. Poslanska skupina Povezani je prav tako umaknila predlog krčenja proračuna RŠ. Opoldansko tiskovno konferenco ŠOU je nato zmotila skupina anarhistov, ki so protestirali zoper vodstvo ŠOU-a zaradi predloga. Zaradi nemirov so v ŠOU poklicali policijo in spremenili lokacijo popoldanske seje ŠOU ter najeli varnostno služo. Pred poslopjem, kjer je potekala popoldanska seja ŠOU, je proti ŠOU protestiralo okoli 50 podpornikov in sodelavcev RŠ. Po navedbah očividcev je bila prisotna tudi skupina manj kot 10-ih neonacistov v spremstvu vodilnega člana skrajno desne organizacije Tukaj je Slovenija; skupina je nato skozi stranski vhod ustopila v stavbo in bila nekaj časa navzoča v prostoru, kjer je potekala seja ŠOU.[2]

Prekinitev financiranja leta 2021

ŠOU se je v začetku 2021 namenil prenehati financirati Radio Študent. Vodstvo ŠOU je motilo kritično poročanje RŠ o ŠOU. Predsednik ŠOU je ukinitev financiranja RŠ utemeljil rekoč, da RŠ o ŠOU ne poroča objektivno, zmotilo pa ga je tudi, da so nekateri honorarni sodelavci RŠ na volitvah v ŠOU kandidirali na opozicijskih listah (torej kot konkurenti vodstvu). Svetovalec ŠOU je na sestanku med vodstvoma obeh organizacij vodstvu RŠ ponudil denarna plačila v zameno za pozitivno poročanje o ŠOU. ŠOU je od RŠ zahtevalo, da izvedejo svojo privatizacijo, sicer jih bo ŠOU prodal najboljšemu ponudniku.[3]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 »Direktor ŠOU: Radio Študent mora iti v delno komercializacijo programa«. RTVSLO.si. Pridobljeno 30. julija 2021.
  2. 2,0 2,1 »Na sejo ŠOU-a prišla tudi skupina neonacistov. Incidenta ni bilo«. RTVSLO.si. Pridobljeno 30. julija 2021.
  3. »Radio Študent pred izbiro: propaganda ali privatizacija«. www.delo.si. Pridobljeno 13. marca 2021.

Zunanje povezave uredi