Črnava (Lobnica)

desni pritok Lobnice iz Pohorja
To je članek o pohorskem potoku, pritoku Lobnice. Za istoimenski pohorski potok, pritok Oplotniščice, glej Črnava (Oplotniščica). Za istoimensko umetno jezero v Preddvoru glej Črnava (jezero).

Črnáva (tudi Ribniščica) je desni pritok Lobnice iz osrednjega uravnanega dela Pohorja. Začenja se kot neznaten izvir v mokrotnem gozdu in teče po drobni strugi na sever v Črno jezero. Na severni strani ponovno izteka iz jezera in nadaljuje tok proti severu. Dolina je sprva še plitva in mokrotna, v spodnjem delu se nekoliko poglobi, na manjši ravnici Bajgot pa se potok izliva v Lobnico. Edini večji pritok je Piklerica z leve strani.

Črnava
Lokacija
DržaveSlovenija
Fizične lastnosti
Izvirpod Adamovim vrhom na osrednjem Pohorju
46°26′37.15″N 15°25′28.73″E / 46.4436528°N 15.4246472°E / 46.4436528; 15.4246472
 ⁃ nadm. višina1210 m
Izlivv Lobnico pri Bajgotu
46°28′48.89″N 15°26′40.46″E / 46.4802472°N 15.4445722°E / 46.4802472; 15.4445722
 ⁃ nadm. višina
1083 m
Dolžina5 km
Zunanje povezave
GeopediaČrnava

Potok v celoti teče po osrednjepohorski uravnavi, zato ima majhen strmec, svet ob potoku pa je mokroten, gozdnat in mestoma poraščen s šotnim mahom. V plitvi naravni kotanji so verjetno že v fevdalni dobi napravili ribnik, v 19. st. pa so jezero povečali, da so pridobili dodatne količine vode za lobniško vodno rižo (drča), ki so jo zgradili med letoma 1836 in 1838 in po njej spravljali les iz osrednjega Pohorja v dolino. Enega od začetnih krakov vodne riže so zgradili tudi ob spodnjem toku Črnave nad Bajgotom, opustili pa so jo leta 1959.

Po drugi svetovni vojni so obstajali načrti, da bi v povirnem delu Črnave na mestu današnjega Črnega jezera zgradili 50 m visoko betonsko pregrado in za njo veliko večjo vodno akumulacijo, iz katere bi spuščali vodo po dolini Črnave do hidroelektrarne nad slapom Šumik. Dodatne količine vode za akumulacijo bi pridobili z 18 km dolgim zbirnim kanalom na severni strani razvodnice, s katerim bi zajeli vse vode, ki danes odtekajo proti Dravi, z drugim kanalom pa bi zajeli še povirne vode Oplotniščice na južni strani in jih po predoru dovajali v jezero.[1]

Zgornji del doline s Črnim jezerom in bližnjo okolico je od leta 1992 zavarovan kot gozdni rezervat (površina 53,5 ha), predvsem zaradi svojskih mokrotnih habitatov ter zanimivega rastlinskega in živalskega sveta.

Opombe in sklici

uredi
  1. Melik, Anton (1957). Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino. Ljubljana: Slovenska matica. str. 32. COBISS 3363843.

Zunanje povezave

uredi