Čokolada

Za druge pomene glej Čokolada (razločitev).

Čokolada [čokoláda] je prehrambeni izdelek, narejen iz kakava. Lahko je tudi polizdelek, namenjen za izdelavo jedi in pijač. Ime izvira iz jezika Aztekov in pomeni »grenka voda«.

Različne vrste čokolade

Pridobivanje

Kakav se pridobiva iz zrn kakavovca, drevesa, ki izvira iz tropskih pragozdov Južne Amerike in raste 20 stopinj južno in severno od ekvatorja. Ko so zrna zrela in obrana, sledi fermentacija, ki da kakavu značilni okus. Sledi sušenje na soncu in praženje. Semena pražijo pri več kot 100 °C da razvijejo bogat okus in značilne kakavove barve. Nato jih kar se da hitro ohladijo, da preprečijo nadaljnje notranje praženje. Zadnja koraka sta mletje v prah in izločanje kakavovega masla s stiskanjem conching. Priprava za to je bila izumljena leta 1880; izumil jo je švicarski proizvajalec čokolade Rodolfe Lindt. Ime za sam postopek izvira iz francoske besede conche oz. školjka, zakaj nanjo spominja oblika tega velikega stroja. Stroj nežno trese čokoladno zmes nekaj dni. Ta čas razvijejo okus čokolade in jo zmehčajo, odstranijo grenak okus in zmes postane gladka.

Med tem postopkom dodajajo različne okuse, kot so vanilija, cimet in klinčki. Vanilijo uporabijo skoraj vedno, in to že od časa Aztekov naprej. Razen kakava so pomembne sestavine čokolade še sladkor, vanilin, mleko in kakavovo maslo. Mešanica sestavin se stopi in meša. Pri ohlajanju čokolade nastanejo kristali, zato je trda in krhka.

Vrste

• grenka čokolada: Je čokolada z večjo vsebnostjo kakava. Po predpisanih merilih mora čokolada, da bi si prislužila pridevnik srednje grenka (grenko-sladka), vsebovati vsaj 35 % kakavove mase.

• mlečna čokolada: Mlečna čokolada vsebuje kakavovo maslo, mleko, sladkor ali druga sladila, ter arome, ki jih dodajamo kakavovi masi.

• bela čokolada: Bela čokolada vsebuje kakavovo maslo, je pa popolnoma brez nemastnih kakavovih delov. Poleg kakavovega masla vsebuje še sladkor, mlečne dele in arome - zlasti vanilijo. Bela čokolada je najbolj lomljiva vrsta čokolade.

• čokolada za kuhanje in druge.

Čokolada in tradicija

Sprva je bila čokolada kmečki pridelek in je bila postrežena tradicionalno kot redek obrok. Kakav se tako obdela z vodo in začini z pekočim začinom.

Po predelavi so vedno bolj kombinirali mlečne izdelke in kakavov pridelek. Čokolatirnice (izraz je iz poznega 19.stoletja), kjer se mlečna maščoba in kakavovo maslo kombinira, so bile zelo uspešne in prodaja čokolade se je od tedaj le dvigovala.

Čokolada je zelo škodljiva za nekatere živali, še posebej za pse je strupena.

Ekonomija

Največji prodajalci čokolade v svetu za leto 2018

Podjetje	Prodaja 2018 (v milijonih USD)
Mars Wrigley Confectionery, division of Mars Inc (ZDA)	18,000
Ferrero Group (Luksemburg / Italija)	12,390
Mondelēz International (ZDA)	11,792
Meiji Co Ltd (Japonska)	9,662
Hershey Foods Corp (ZDA)	7,779
Nestlé SA (Švica)	6,135
Chocoladenfabriken Lindt & Sprüngli AG (Švica)	4,374
Ezaki Glico Co Ltd (Japonska)	3,327
Pladis (UK)	2,816
Kellogg Co (USA)	1,890

Uporaba

Čokolada je zelo dobro pomirjevalo pri učenju.

Zunanje povezave

• Muzej čokolade Bremen Arhivirano 2013-09-29 na Wayback Machine.
• Muzej čokolade Köln (LINDT)
• Združenje nemške slaščičarske industrije

Poglejte si besedo čokolada ali Čokolada v Wikislovarju, prostem slovarju.