Odpre glavni meni

Činghaj (kitajsko 青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske. S površino približno 4300 km² je največje kitajsko jezero; njegova imena v kitajščini (青海湖), mongolščini (Хөх нуур, Koko Nor) in tibetanščini (མཚོ་སྔོན་པོ།, Tso Ngonpo) pomenijo »modro jezero«, kar se nanaša na azurno modro barvo vode. Zapolnjuje tektonsko kotanjo brez odtoka v gorovju Qilian na nadmorski višini skoraj 3200 m, obkroženo z vrhovi, s katerih ga napaja množica stalnih ali začasnih vodotokov.

Jezero Činghaj
Qinghai lake.jpg
Pogled iz vesolja (november 1994). Sever je na levi.
LegaČinghaj, Ljudska republika Kitajska
Koordinate37°00′N 100°08′E / 37.000°N 100.133°E / 37.000; 100.133Koordinati: 37°00′N 100°08′E / 37.000°N 100.133°E / 37.000; 100.133
Vrsta jezeraendoreično slano jezero
Glavni dotokiBuha, Shaliu, Haergai, Quanji, Heima
Glavni odtokinima
Površina porečja29.660 km²
Države porečjaLjudska republika Kitajska
Maks. dolžina106 km
Maks. širina67 km
Površina4317,69 km² (2008)
Povp. globina21 m (1985)
Maks. globina25,5 m (1985)
Količina vode7,16×1010(2008)
Gladina (n.m.)3193 m

Prispevno območje dobi le malo padavin, na letni ravni je nad samim jezerom stopnja izhlapevanja trikrat večja od padavin. Hkrati se nad njim križajo vplivi vzhodnoazijskega monsuna, indijskega poletnega monsuna in zahodno usmerjenega vetrovnega stržena, zato je jezero občutljivo na podnebne spremembe. Skozi 20. stoletje je bilo opazno nižanje vodne gladine, zaradi česar je ob robu nastalo več hčerinskih jezer v plitvih kotanjah, od začetka 21. stoletja pa se jezero Činghaj spet povečuje.

EkologijaUredi

V jezeru prevladujejo krapovci, ki jih okoliški prebivalci lovijo za hrano, še bolj pa je znano po bogatih pašnikih v okolici. Krčenje v preteklem stoletju je imelo občuten negativen vpliv na okoliško območje, z začetki dezertifikacije in manjšanjem stopnje biotske raznovrstnosti.

Poleg tega ima velik pomen kot križišče več selitvenih poti ptic, katere ga obiščejo na postanku ali tu gnezdijo, med njimi tudi redke in zaščitene vrste. Znamenit je predvsem Ptičji otok ob severozahodni obali, vpadljiv skalnat steber, kjer redno počivajo številne ptice. Zaradi svoje lokacije jezero vzbuja skrb kot možno žarišče ptičje gripe, virus bi se namreč s tega križišča lahko razširil po večjem delu Evrazije.

ViriUredi

Zunanje povezaveUredi

  •   Več gradiva o temi Činghaj v Wikimedijini zbirki