Čajevec (kamelija)

Čajevec (znanstveno ime Camellia sinensis, nekdaj Thea sinensis, poenostavljena kitajščina: 茶花; tradicionalna kitajščina: 茶花; pinyin: Cháhuā, dobesedno: "čajni cvet"), tudi pravi čajevec ali pogosto čajni grm, je vednozeleno drevo, ki v divjini zrase do 16 m. Gojeni čajevec obrezujejo, da ostaja 0,5-1,5 m visok grm, širok ok. 1,5 m. Iz posušenih brstov se pripravlja čaj. Čajevec se ne sme zamešati z avstralskim čajevcem.

Čajevec
Csinensis.jpg
Brsti čajevca
Brsti čajevca
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: rastline (Plantae)
(nerangirano) dvokaličnice (Eudicots)
(nerangirano) košarnice (Asterids)
Red: vresovci (Ericales)
Družina: čajevke (Theaceae)
Rod: kamelije (Camellia)
Vrsta: C. sinensis
Znanstveno ime
Camellia sinensis
(L.) Kuntze
Sinonimi
  • C. angustifolia Hung T. Chang
  • C. arborescens Hung T. Chang & F. L. Yu
  • C. assamica (J. W. Masters) Hung T. Chang
  • C. dehungensis Hung T. Chang & B. H. Chen
  • C. dishiensis F. C. Zhang et al.
  • C. longlingensis F. C. Zhang et al.
  • C. multisepala Hung T. Chang & Y. J. Tang
  • C. oleosa (Loureiro) Rehder
  • C. parvisepala Hung T. Chang.
  • C. parvisepaloides Hung T. Chang & H. S. Wang.
  • C. polyneura Hung T. Chang &
  • C. thea Link
  • C. theifera Griffith
  • C. waldeniae S. Y. Hu
  • Thea assamica J. W. Masters
  • Thea bohea L.
  • Thea cantonensis Loureiro
  • Thea chinensis Sims
  • Thea cochinchinensis Loureiro
  • Thea grandifolia Salisbury
  • Thea olearia Loureiro ex Gomes
  • Thea oleosa Loureiro
  • Thea parvifolia Salisbury (1796), not Hayata (1913)
  • Thea sinensis L.
  • Thea viridis L.
  • Theaphylla cantonensis (Loureiro) Rafinesque

OpisUredi

Listi so premenjalno nameščeni, usnjati, celorobi ali nažagani, suličasti ali eliptični s priostrenim oz. šilastim, koničastim listnim vrhom, listna ploskev je velika 4-15 x 2-5 cm. Starejši listi so na zgornji ploskvi temno zeleni, spodaj pa svetlejši in rahlo puhasti. Cvetovi izraščajo iz zalistja in pod vršičkom, posamezni ali v skupinah po 2-4, imajo prijeten in močan vonj, 2-4 cm v premer, belo rumeni ali rahlo rožnati. 5-7 čašnih in 5-7 narobe jajčastih cvetnih listov, in izredno veliko rumenih prašnikov, izmed katerih so robni pri korenu zraščeni s cvetnimi listi. Plodnica je nadrasla, ima 3-5 predalov, v vsakem predalu je po 6 ovul. Plod je trokrpa loputasta glavica z vbočeno brazdo, rjavozelen, ima 2 cm premera in debelo, olesenelkasto lupino. V vsaki krpi ima 1-2 okroglikasta semena. Testa semen je svetlo rjava, brez endosperma, z debelima kličnima listoma, 14 polnima olj. Teža 1000 semen je 450-500 g.[1]

SorteUredi

Čajevce delimo v 2 glavni skupini - kitajske (Camellia sinensis var. sinensis) in indijske sorte (Camellia sinensis var. assamica).[2] Poimenovanja beli, rumeni, zeleni, črni čaj in druge različice se nanašajo na opojno pijačo, pripravljeno iz različno obdelanih brstov omenjenih sort. Kitajski čajevec: počasi rastoč, večdebelno oz. vrhnato drevo, majhni, pokončni, razmeroma ozki listi, posamezni cvetovi, razmeroma odporen proti mrazu, donosi so nizki - sem sodijo najbolj priljubljene sorte. Asamski čajevci: hitrorastoči, enovrhnati (ang. single-stemmed), visoka drevesa z velikimi drooping listi, cvetovi 2-4 skupaj, prilagojeni tropskim nižinskim razmeram, donosi pogosto veliki. Pijača iz njih je temnejša in močnejša. Sem sodijo asamski in cejlonski čaji. Velikolistna sorta Makino je gojena predvsem na Japonskem, zanjo je značilna grenčina, ki se rabi za izvleček. Obstaja več križancev med osnovnima tipoma; čajevci so zelo heterogeni zaradi tujeprašnosti.[3]

UporabaUredi

Čajni izvleček se rabi kot dodatek alkoholnim pijačam, mlečnim sladicam, bonbonom, sladicam in pudingom. Iz semen se stiska čajno olje, ki se rabi za sadne solate in kuhanje. Na Kitajskem se obravanava kot zdravilo (diuretik, karminativ, digestiv, stimulans, stomahik, raztrupljevalec), pomagal naj bi pri bakterijski griži, gastroenteritisu, hepatitisu, pitje čaja zniža krvni tlak, predvsem sistolični, zmanjša tveganje kardiovaskularnih bolezni.[4]

SkliciUredi

  1. Elzebroek, 2008: 14.
  2. ITIS Standard Report Page Camellia Sinensis retrieved 2009-03-28.
  3. Elzebroek, 2008: 15.
  4. Elzebroek, 2008: 17.

ViriUredi

  • Ton G. Elzebroek, Koop Wind: Guide to cultivated Plants. Wallingford: CAB International, 2008. (COBISS)

Zunanje povezaveUredi