Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca. 820, † ca. 895. Vladal naj bi v drugi polovici 9. stoletja.

Álmoš Madžarski
veliki knez
Vladanjepo 854- ca. 895
NaslednikÁrpád
Rojstvocca. 820
Hazarski kanat[d]
Smrtcca. 895
prvi bolgarski imperij, Transilvanija
OčeÜgyek
MatiEmese

Življenje

uredi

Po delu Gesta Hungarorum naj bi bilo njegovemu očetu ime Ügyek, po delu Chronicon Pictum pa naj bi bilo očetu ime Előd, sin Ügyeka; njegovi materi pa naj bi bilo ime Emese.[1] Álmoš je imel sina Árpáda, ki je od okrog leta 895 vladal Madžarom.

Politični dosežki

uredi

Pomen Álmoša za madžarsko zgodovino ni jasen. Po srednjeveških kronikah naj bi ga voditelji sedmih madžarskih plemen razglasili za velikega kneza Madžarov,[2] toda po delu De Administrando Imperio naj bi funkcijo madžarskega velikega kneza vpeljal šele hazarski kagan, pri čemer bi naj prvi veliki knez sploh ne bil Álmoš, ampak njegov sin Árpád.[3] Sodobni zgodovinarji sledijo tradicionalnemu mnenju, da je Álmoš dejansko postal veliki knez v drugi polovici petdesetih let 9. stoletja.[4][5] Madžari naj bi se namreč že okrog leta 830 otresli kazarske nadoblasti in se pomaknili iz območja severno od Azovskega morja na področje »Medrečja« (madž.: Etelköz).[6][7]

Ni razvidno ali je Álmoš postal kende (duhovni voditelj) plemenske zveze ali njen gyula (vojaški voditelj; vojvoda)[8] Izmed sedmih madžarskih plemen naj bi bili le dve ugrofinskega izvora (plemeni Megyer in Nyék), pet pa turškega izvora (plemena Tarján, Jenő, Kér, Keszi in Kürtgyarmat).[6] Plemenska zveza se je okrepila pred letom 881, ko so se ji priključila še tri kabarska plemena, čeprav ta plemena prvotno niso imela enakovrednega položaja.[6][9]

 
Domovina Madžarov v času Álmoševe vladavine je bila na področju »Medrečja« (madž.: Etelköz) in je na zemljevidu prikazana pod točko 4

V Álmoševem času so se Madžari občasno bojevali proti Frankom, včasih pa kot njihovi zavezniki in sicer za koristi Karlmana in njegovega sina Arnulfa Koroškega. Leta 862 ali 863 so napadli Vzhodne Franke, 881 pa so se pri Dunaju spopadli z Bavarci; morda je v obeh primerih šlo za politične povezave z Velikomoravci, saj je leta 862 prišlo do koalicije med Velikomoravci in Karlmanom proti ostalim Frankom, dogodki leta 881 pa so lahko neposredno povezani z začetkom moravsko-karantanske vojne.[10] Če so se leta 892 Madžari kot Arnulfovi zavezniki bojevali proti Velikomoravski, so se leta 894, po smrti moravskega vladarja Svetopulka, obrnili proti Arnulfu in njegovim alpsko-panonskim deželam (Regnum Carantanum) ter opustošili Panonijo.[11] Splošni razlog za šibkost Frankov proti Madžarom je bil, da številna mesta in gradišča niso imela dovoljenja za utrditev,[12] Madžari pa so v Evropo prinesli uporabo konjskega stremena, ki ga Evropejci dotlej niso poznali, in ki je omogočalo spretno premikanje na plemenitih jahalnih konjih, nenadne napade, hlinjenje pobegov in pripravljanje zased,[12] zato so Madžari kot konjeniško ljudstvo zlahka obvladali panonske stepe.

Manj sreče je imel Álmoš z Bolgari in Pečenegi. V letih 894 in 895 so Madžari kot zavezniki bizantinskega cesarja Leona VI. napadli bolgarsko kraljestvo.[13][14] Sprva so premagali tamkajšnjega carja Simeona. Bolgarski car se je nato povezal s Pečenegi in Madžarom prizadejal hud poraz.[14] Pečenegi so pričeli pleniti madžarsko domovino v »medrečju«. Zaradi težke situacije, v kateri so se znašli Madžari, je Álmoš verjetno umrl kot žrtev umora ali žrtvovanja.[15]</ref> Nasledil ga je sin Árpád.

Sklici

uredi
  1. Kristó 1994, str. 39.
  2. Kristó & Makk 1996, str. 11.
  3. Kristó & Makk 1996, str. 13.
  4. Kristó 1994, str. 40.
  5. Kristó & Makk 1996.
  6. 6,0 6,1 6,2 Gönz 2004, str. 12.
  7. Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. str. 18. ISBN 978-961-234-631-7.
  8. Kristó 1994, str. 262.
  9. Kristó 1994, str. 311.
  10. primerjaj s Štih Peter (2001). Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. stoletja do konca 9. Stoletja. Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 80.
  11. Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 83, 85.
  12. 12,0 12,1 Bovo Elisabetta et al. (1998). Korenine srednjega veka. Ljubljana, Mladinska knjiga. Str. 125.
  13. Gönz 2004, str. 13.
  14. 14,0 14,1 Kristó 1996, str. 112-116.
  15. Kristó & Makk 1996, str. 15,16.
  • Kristó, Gyula, ur. (1994). Korai Magyar Történeti Lexikon (9-14. század) (Encyclopedia of the Early Hungarian History - 9-14th centuries). Budapest: Akadémiai Kiadó. ISBN 963-05-6722-9.
  • Kristó, Gyula; Makk, Ferenc (1996). Az Árpád-ház uralkodói ("Rulers of the Árpád dynasty"). I.P.C. KÖNYVEK Kft. str. 11. ISBN 963-7930-97-3.
  • Gönz, László (2004). Kratka zgodovina Madžarov. Murska Sobota: Franc-Franc. str. 12. ISBN 961-219-077-1.
  • Kristó, Gyula (1996). Magyar honfoglalás - honfoglaló magyarok ("The Hungarians' Occupation of their Country - The Hungarians occupying their Country"). Kossuth Könyvkiadó. str. 112–116. ISBN 963-09-3836-7.
  • Bovo Elisabetta et al. (1998). Korenine srednjega veka. Ljubljana, Mladinska knjiga.
  • Horváth, Bernadetta (2009). Zgodovina Madžarov. Učbenik za poučevanje madžarske zgodovine od 1. do 4. letnika gimnazijskega programa dvojezične srednje šole. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. ISBN 978-961-234-631-7.
  • Kos Milko (1933). Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna.
Álmoš Madžarski
Rojen: ca. 820 Umrl: ca. 895
Vladarski nazivi
Nov naziv veliki knez,
tudi bodisi gyula
bodisi kende

? –895
Naslednik: 
Árpád