Zgodovina ali redko histórija je ena od znanosti in raziskuje človeško vedenje skozi čas. Je družbena veda, ki preučuje človeško družbo od njenega nastanka v času in prostoru. Njena naloga je, da kritično in nepristransko raziskuje dogodke v preteklosti, rekonstruira človekovo življenje v preteklosti in ohranja zgodovinski spomin, saj nam poznavanje zgodovine omogoča razumevanje sedanjosti in nam istočasno omogoča »videnje« v prihodnost.
Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje LR Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.
Kitajska je razvila prvo od visokih kultur na svetu, saj se je že v 3. tisočletju pr. n. št. širilo znanje o obdelovanju polj in takrat so nastale številne poljedelsko usmerjene province, kot so Kansu, Šensi, Šansi, in Honan. Rodovitna zemlja je nudila možnost za hiter razvoj poljedelstva in s tem države. Vse znanje je prišlo iz Bližnjega vzhoda.
V prazgodovinsko obdobje Kitajske prištevamo ves čas ki se je odvil do leta 1500 pr. n. št. V tem času so se zvrstile tri kulture, nekaj časa pa je vladala dinastija X'ia. V Bronasti dobi so nastopile dinastije Šang, Čou in Č'in. Po bakreni dobi pa dinastija Hanov, odobje treh držav, zakonite in nezakonitih dinastij, dinsastij Sui, Tang, obdobje petih dinastij in desetih kraljestev, Sung, Yuan, Ming in dinastija Čing. Kmalu po začetku 20. stoletja je nastopil konec cesarske ureditve kitajske. Med letoma 1912-1949 je Kitajska postala republika (danes deluje na otoku Tajvan), po 2. svetovni vojni pa je oblast prevzela partija, država pa se je preimenovala v Ljudsko republiko Kitajsko (1949-danes).
