Portal:Literatura

Kraljeva hči
Avtor	Igor Škamperle
Država	Slovenija
Jezik	slovenščina
Žanr	roman
Založnik	Založba Devin
Datum izida	1997
Št. strani	336

uredi

Literarni portal

Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr. roman, sonet, tragedija, idilična povest. V ožjem pomenu obsega samo dela besedne umetnosti (leposlovje, beletristika), tj. besedil v umetnostnem jeziku, v širšem pa tudi žanre drugačnega značaja: dnevnike, pisma, spomine, pridige, molitve itd.

uredi

Izbrano delo

Kraljeva hči (COBISS) je roman Igorja Škamperleta; izšel je leta 1997 pri Založbi Devin.

Tržaški univerzitetni profesor zgodovine Ernest Fabian na skrivnostno povabilo odpotuje v Prago. Na vlaku se zaljubi v sopotnico Katko Živan, ki živi med Ljubljano in Prago, in se z njo zaplete v razmerje. V Pragi ga mojster Karl Belehar snubi v prostozidarsko ložo, kjer naj bi pri projektu nove evropske ureditve zastopal slovanske in slovenske interese. Tik pred seanso lože pa Katkin mož Mathias Breital, ki je prav tako pomemben član združbe, odkrije njun ljubezenski odnos, zato se ljubimca umakneta v gorsko samoto, a tam ne zdržita. Ernest odide na seanso, Katka pa odpotuje v Ljubljano. S pomočjo skrivnostnega antikvarja Karla Mardoheja Zalmana v samostanski knjižnici zaloti prostozidarje pri simbolični igri s kartami, ko pod vodstvom Nemcev in njihovih interesov odločajo o usodi dežel. Pokvari igro in odide - odloči se za privatnost, za ljubezen s Katko. Vzporedno pa poteka paralelna zgodovinska pripoved o cesarjevem alkimistu Mihaelu Meierju, s katerim se identificira Ernest do te mere, da čuti celo njegove rane. Mihael Meier leta 1592 z Andrejem Vokom Rožnberkom išče živosrebrno rudo po čeških gorah. Speča se s kmečko vdovo Jerino, doživi razcvet kresne noči, potem pa njo zažgejo kot čarovnico, on pa pobegne nazaj na dvor. Cesar Rudolf II. leta 1599 potrdi versko svobodo, a jo mora že leta 1609 preklicati, tri leta za tem pa duševno bolan umre. Nasledi ga Matija Habsburški, ki pa nima več posluha za alkimijo. S porazom Čehov pri Beli Gori 8. novembra 1620 pa se začne 30-letna vojna. Več ...

Arhiv

uredi

Izbrani avtor

Wilhelm Baum, avstrijski zgodovinar, teolog, filozof in založnik, * 1948, Düsseldorf, Nemčija.

Študiral je zgodovino, germanistiko in teologijo v Innsbrucku, Rimu, Mainzu in Tübingenu, med drugim pri Ernstu Blochu in Hansu Küngu. 1971 je v Innsbrucku doktoriral iz filozofije, 1999 pa je v Gradcu postal še doktor teologije. 1995 je postal docent za srednjeveško zgodovino na Univerzi v Celovcu, nekaj časa pa je učil tudi na Univerzi Karla Franca v Gradcu. Bil je sodelavec revije Celovški zvon, 1999 pa je ustanovil založbo Kitab-Verlag Klagenfurt Wien. Danes živi v Celovcu in ne uči več, ampak dela samo še kot direktor te založbe, ki ima v tem mestu svoj sedež. Zaslužen je za prevode in izdaje nekaterih slovenskih avtorjev, ki v založbi izhajajo pri t. i. »Slowenische Reihe« (slovenski seriji). Je član kluba PEN. Več ...

Arhiv

uredi

Novi članki

Kategorija Književnost

uredi

Navedki

Ko zima ne bila bi gospod'vala,
ko Jazon je čez naše kraje šel,
še dan'šnji dan Ljubljana bi ne stala
in jaz pa tudi peti ne b' imel,
kar s'cer vam gode moja pevska žila;
Ljubljana mi junaka je rodila.

Simon Jenko: Ognjeplamtič

Arhiv

uredi

Izbrani pojem

Ženski roman je oznaka dolge pripovedne proze 19. stoletja z žensko glavno osebo.

V 18. stoletju je s terminom ženska književnost mišljena predvsem književnost za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale. Vse od razsvetljenstva so bile ženske pomembno literarno ciljno občinstvo, pisci pa so bili večinoma moški. Ženska književnost je bila sprva deležna znanstvene pozornosti v okviru raziskovanja trivialne literature (npr. ljubezenski in doktorski roman). Termin ženski roman je specifičen pojem znotraj ženske književnosti in izhaja iz nemške literarne vede. Za ustanoviteljico in eno glavnih predstavnic nemškega ženskega romana velja Eugenie Marlitt, pri nas so veliko brali tudi Hedwig Courths-Mahler.

Ženska je bila v tradiciji slovenske pripovedne proze, ki se je začela sredi prve polovice 19. stoletja, najprej glavna oseba v popularnih pripovednih žanrih, v ženski svetniški povesti in v dekliški vzgojni povesti. Literarna zgodovina ženskega avtorstva ni upoštevala, ker se ženske niso odločale za pisanje nacionalno relevantnih žanrov (kmečke in zgodovinske povesti). Več ...

Arhiv

uredi

Teme

Ljudje:
Literarni avtorji: seznam slovenskih pisateljev | seznam slovenskih dramatikov | seznam slovenskih pesnikov | seznam slovenskih mladinskih pisateljev
Literarni zgodovinarji: seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev | slovenski esejisti | slovenski kolumnisti

uredi

Portal:Literatura

Literarni portal

Izbrano delo

Izbrani avtor

Novi članki

Kategorija Književnost

Navedki

Izbrani pojem

Teme

Ostali projekti