Zasip

naselje v Sloveniji

Zasip (izgovarjava [ˈzaːsip], nemško Asp) je drugo največje naselje v Občini Bled z okoli 1000 prebivalci. Naselje leži na Gorenjskem in je statistično del Gorenjske statistične regije. Vaško jedro leži ob južnem vznožju Homa, približno 2 km proč od centra Bleda in Blejskega jezera. Vaško jedro je pod spomeniškim varstvom.[3] Naselje na severu meji na Hom in Blejsko Dobravo, na severozahodu na Spodnje Gorje, na zahodu na Podhom, na jugu na Bled in na vzhodu na reko Savo in naselje Breg.

Zasip
Zasip se nahaja v Slovenija
Zasip
Zasip
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°23′26.41″N 14°6′26.71″E / 46.3906694°N 14.1074194°E / 46.3906694; 14.1074194
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaGorenjska regija
Tradicionalna pokrajinaGorenjska
ObčinaBled
Površina
 • Skupno4,9 km2
Nadm. višina
556,4 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.019
 • Gostota210 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • PoletniUTC+2 (CEST)
Poštna številka
4260 Bled
Zemljevidi
Zasip - Vaško jedro
LegaObčina Bled
RKD št.9500 (opis enote)[2]

Poimenovanje uredi

Zasip je v pisnih virih prvič omenjen v dokumentu iz let 1075–1090 kot Zazip.[4] Leta 1296 se prvič pojavi nemška oblika imena Asp, ki se je nato obdržal z več različicami do leta 1498.[4] Ime izhaja iz nekdanjega melišča, ki leži višje od naselja. V lokalnem narečju se ime izgovarja kot Zâsp.[5]

V vasi je bilo najdeno arheološko najdišče z več grobišči in obdobji poselitve iz časa starejše železne dobe, antike in zgodnjega srednjega veka. Od srednjeveške poselitve se je ohranil sistem porazdelitve poljskih zemljišč.[6] Na Homu severno od vasi je gradišče iz pozne bronaste in zgodnje železne dobe.[7]

Ko je bil kraj prvič omenjen v urbarju leta 1075, je ta spadal v Kranjsko krajino. Leta 1296 je bila tu ustanovljena župnija.

V vasi danes stojijo tri cerkve. Župnijska cerkev je posvečena sv. Janezu Krstniku, ki je bila prvič omenjena v 13. stoletju. Prvotno je bila zgrajena v gotskem slogu, a je bila leta 1778 prezidana in barokizirana. Zraven cerkve je spomeniško zaščiteno pokopališče,[8] na njem sta tudi grob slovenskega gledališkega igralca Jožeta Zupana[9] in spomenik padlim v drugi svetovni vojni.[10]

Na vrhu hriba Homa, ki stoji nad vasjo, je romarska cerkev sv. Katarine. Datirana je v 1400. leta, v 16. stoletju je bila dozidana, v 18. stoletju prenovljena. V zaselku Sebenje stoji gotska barokizirana kapela Svete Trojice.[11]

Leta 1931 je bila v bližini vasi v dolini Save s financiranjem s strani Kranjske industrijske družbe zgrajena Hidroelektrarna Zasip z dvema Francisovima turbinama z močjo 2550 kW in dvema generatorjema (napetost 3050 kVA). Vodo prejema iz akumulacijskega zajetja HE Vintgar. Zraven je bil med drugo svetovno vojno zgrajen bunker.[12]

Leta 1952 so se Zasipu priključile Sebenje.[13]

Glej tudi uredi

Sklici uredi

  1. »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
  2. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9500«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 9500«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  4. 4,0 4,1 Bizjak, Matjaž; Kosi, Miha; Seručnik, Miha; Šilc, Jurij (2021). Historična topografija Kranjske (do 1500) Druga dopolnjena izdaja (PDF). Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. str. 1751. COBISS 50432003. ISBN 978-961-254-974-9. OCLC 1366214400.
  5. Snoj, Marko (2009). Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen. Ljubljana: Modrijan. str. 476–477.
  6. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 00864«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  7. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13087«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  8. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 10308«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  9. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13223«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  10. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 13224«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  11. »Bled«. www.bled.si. Pridobljeno 10. aprila 2023.
  12. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 29618«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  13. Marinković, Dragan (1991). Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990 (PDF) (v srbščini). Beograd: Savezni zavod za statistiku. str. 90, 119.

Zunanje povezave uredi

  •   Predstavnosti o temi Zasip v Wikimedijini zbirki