William Thomas Tutte

William »Bill« Thomas Tutte, OC, FRS, FRSC, angleško-kanadski kriptolog in matematik, * 14. maj 1917, Newmarket, grofija Suffolk, Anglija, † 2. maj 2002, Waterloo, Ontario, Kanada.

William Thomas Tutte
Rojstvo14. maj 1917({{padleft:1917|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2]
Newmarket[d]
Smrt2. maj 2002({{padleft:2002|4|0}}-{{padleft:5|2|0}}-{{padleft:2|2|0}})[1][2] (84 let)
Waterloo[d][2]
Bivališče Anglija
Kanada
NarodnostAnglija angleška
Kanada kanadska
Področjakriptologija, matematika
UstanoveUniverza v Torontu
Univerza v Waterlooju
Alma materUniverza v Cambridgeu
doktorat 1948
Mentor doktorske
disertacije
Shaun Wylie
Doktorski študentiRonald Mullin (1964)
Poznan poTuttejev izrek
Tutte-Bergejeva formula
Tuttejev graf
Tutte-Coxetrov graf
Tuttejeva 12-kletka
Tuttejeva matrika
Tuttejev polinom
izrek BEST
Pomembne nagradered Kanade (2001)

Življenje in delo uredi

Med 2. svetovno vojno je Tutte razbil pomemben nemški kodni sistem, kar je odločilno vplivalo na zavezniško invazijo v Zahodni Evropi. Poleg tega je v matematiko prispeval veliko, vključno s temeljnim delom na področju kombinatorike in teorije grafov.

Bil je sin vrtnarja. Z osemnajstimi leti je začel študirati kemijo na Kolidžu Trinity Univerze v Cambridgeu. Kot študent je raziskoval kvadraturo kvadrata.

Ob izbruhu 2. svetovne vojne mu je profesor predlagal, naj se pridruži vladni šoli za kodiranje in šifriranje (GC&CS), ustanovljeni leta 1919. Maja 1941 se je tja res vpisal. V Bletchley Parku je deloval kot razbijalec šifer. Tu se je zelo izkazal. Uspelo mu je dognati delovanje nemškega šifrirnega stroja Lorenz SZ 40/42 (s kodnim imenom Tunny, angleško tun). Stroj so uporabljali pri sporazumevanju na višjih nivojih nemških oboroženih sil. Tutte je dognal ustroj stroja na podlagi le nekaj prestreženih šifriranih sporočil. Z njegovim dosežkom so Britanci uvedli celotno organizacijo za branje sporočil, poslanih s tem strojem. Sem so spadali tudi znameniti računalniki Colossus.

Tutte je leta 1948 doktoriral iz matematike v Cambridgeu z dizertacijo Algebrska teorija grafov (An Algebraic Theory of Graphs) pod Wyliejevim mentorstvom. Med letoma 1948 in 1962 je poučeval matematiko na Univerzi v Torontu. Večino svojega raziskovalnega dela v matematiki je opravil na Univerzi v Waterlooju od leta 1962. Na tej univerzi je ostal do leta 1985.

V poznejših letih se je največ ukvarjal s kombinatoriko in teorijo grafov. Ti dve področji je pomagal spraviti v sodobno obliko. Eden od njegovih tovarišev ga je opisal »kot vodilnega matematika v kombinatoriki v treh desetletjih«. Tutte je bil glavni urednik revije The Journal of Combinatorial Theory ob njenem nastanku. Bil je tudi v uredništvih več matematičnih raziskovalnih revij.

S svojim pristopom, znanim kot Tuttejev delček, je s protiprimerom ovrgel Taitovo domnevo iz leta 1886 o Hamiltonovih ciklih na robovih poliedrov. Končni dokaz problema štirih barv je črpal iz Tuttejevega zgodnejšega dela.

Tutte je bil član britanske Kraljeve družbe v Londonu in Kanadske kraljeve družbe. Oktobra 2001 so mu podelili red Kanade, najvišje kanadsko civilno odlikovanje.

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 Record #143277294 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. 2,0 2,1 2,2 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.

Glej tudi uredi

Zunanje povezave uredi

- v angleščini: